Za režiserko Djilas, ki sicer v dramskem gledališču pogosto uporablja lutkovne tehnike, je bilo pisanje besedila za lutkovno predstavo novost. "Zgodba govori o tem, kako se včasih ne zavedamo tega, da imajo stvari, ki jih izrečemo in naredimo, vsak trenutek težo. Da ni mogoče iti na počitnice enkrat za 15 dni in se vse popravi," je povedala na včerajšnji novinarski konferenci v Mariboru. "Ker se naša družina ne zaveda tega, kar dela sama sebi, se tega zave hiša, vstane, pobere vse svoje nerazbite delčke in gre."

Pomembno vlogo odigrata tudi oba otroka. "Tisti, ki so opazovalci družinskih konfliktov in se jih ponavadi tudi najbolj zavedajo, so otroci. Ta dva v želji, da ponovno zlepita skupaj družino, stalno poskušata lepiti razbite delce, ki jih mama in oče v svojih prepirih razbijata, naposled pa se odpravita na pot, da pripeljeta nazaj še hišo," je še povedala režiserka.

Hiša ima v predstavi veliko simbolno vlogo. "V ljudskih pravljicah obstaja ogromno hiš, ki so na nek način prispodoba za svoje lastnike. Zanimivo je, kako je hiša objekt, v katerega mi v sodobnem svetu zidamo svoje sanje. Kupujemo velikost hiše, ki se nam zdi, da nam pripada. Barvamo jo in vdelujemo vanjo načine življenja, ki bi jih radi živeli. Velikokrat delamo to na kredit. Dejansko kupujemo sanje," je še povedala Djilas, ki ima s tem tudi osebne izkušnje in je ena redkih, ki je o tem tudi javno spregovorila.

Djilas je v LGM režirala že predstavo Čebelica Maja leta 2008. To je bila prva predstava, ki jo je na mariborskem lutkovnem odru odigrala igralka Aja Kobe. Kobe nastopa tudi v tokratni predstavi - skupaj s Tilnom Kožameljem igrata otroka, medtem ko starša in ostale vloge prevzemata Barbara Jamšek in Metka Jurc.

Scenograf in oblikovalec hišk je češki ustvarjalec Kamil Belohlavek, ki je pred leti že sodeloval v LGM pri predstavah Cyrano, Zakaj? in Praktični nasveti za pridne otroke. Pod glasbo se podpisuje Sebastijan Duh, kostumografka in oblikovalka lutk je Maja Mirković.