Po besedah direktorice festivala Nataše Zavolovšek so odločitvi, da letos v fokus postavijo Afriko, botrovale njihove mednarodne dejavnosti, zanjo pa so se odločili tudi zato, ker v Sloveniji o Afriki vemo malo.

Kot je pojasnil Goossens, se je njegova povezanost z Afriko začela v rojstnem Bruslju, kjer zadnjih deset let dela v Flamskem mestnem gledališču KVS. Bruselj je namreč poleg tega, da je prestolnica Belgije in Evrope, danes deloma tudi afriško mesto.

Belgija ima dolgo kolonialno zgodovino v centralni Afriki, zlasti v Demokratični republiki Kongo. Poleg tega skozi Bruselj v zadnjih desetletjih prehajajo migrantski tokovi iz severne, centralne in zahodne Afrike, prebivalci Bruslja, ki izvirajo z afriške celine, pa so še vedno zelo povezani s svojimi izvornimi regijami. In če naj bi mestno gledališče odražalo realnost mesta v današnjem času, ni mogel mimo Afrike, zato so v repertoar vključili dela sodobnih afriških umetnikov.

Festival Exodos želi, kot je Goossens zapisal v programski knjižici, (na makroravni) ustvariti začasen uprizoritveni prostor z vso kompleksnostjo in raznovrstnostjo današnjih afriških umetnikov, njihovih praks, povezav s celino, vpliva diasporske izkušnje in mnogoterih vezi, ki jih imajo z ostalim svetom.

Odprl ga bo performans S.E.F.A. Nastia Mosquite, konceptualno avdivizualno delo, ki na primeru sodobne družbe jasno opozarja na (ne)ustreznost in (ne)uporabnost identitete. Kot piše v programski knjižici, naslavlja vse člane sodobnih družb na svetu, še posebej tiste iz občestev, ki si po desetletjih notranjih nasprotij ali državljanske zaslepljenosti želijo preobrazbe.

Neo Muyanga v Pesmih upora s pomočjo zakladnice glasbenih tradicij svetovnega juga na novo izumlja pop in klasiko, koreograf Faustin Linyekula koplje po lastni preteklosti in preteklosti svoje dežele, da bi se v dialogih z drugimi afriškimi umetniki, kot je Moya Michel, pripravil na prihodnost, ki mora prinesti temeljite spremembe.

Glasbeni performans Kinshasa Electric prek plesov mlade prihajajoče generacije kaže, da imajo globalni pop in lokalni kongovski ritmi več skupnega, kot smo si kdajkoli misli, Boyzie Cekwana nadaljuje dekonstrukcijo in dekolonizacijo evropsko-afriških odnosov, Mamela Nyamza pa se provokativno poigrava s pričakovanji, na katera je kot ženska naletela med odraščanjem v Cape Townu.

V Španskih borcih bo na ogled tudi razstava mednarodno priznanega kongovskega fotografa Sammyja Balojia, ki se osredotoča na preizpraševanje kongovske družbe in identitete v zapletenem predivu časa in prostora med preteklostjo in prihodnostjo, resničnim in namišljenim.

V Slovenskem etnografskem muzeju bodo v sklopu festivala odprli razstavo Boruta Bučinela z naslovom Fotografiranje prepovedano, ki bo predstavila izbor vtisov, zabeleženih v Kinšasi junija 2013. Festival bo ponudi še delavnico afriških plesov za otroke Afrokidz, delavnico izdelovanja ašantskih lutk, afriški sejem in pogovor na temo Zgodbe iz Afrike.