STA, 30. 9. 2024

Ministrstvo s prenovo krovnega zakona za izboljšanje pogojev delovanja v kulturi

Ministrstvo za kulturo je pripravilo spremembe krovnega zakona, s katerim želi prenoviti in modernizirati kulturni sektor. Med glavnimi načrtovanimi spremembami so prehod na dvoletno financiranje javnih zavodov v skladu z dvoletnimi proračuni in uvedba karierne dinamike za samozaposlene v kulturi. Spremembe bodo v javni obravnavi do 3. novembra.
:
:

Foto: Arhiv STA

Načrtovane spremembe zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo so prve večje, odkar je bil zakon sprejet pred več kot 20 leti, ministrstvo pa je poseglo v tretjino vseh določb. Spremembe se sicer dotikajo tako javnih zavodov kot nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, ki se bodo po novem imenovali samostojni delavci v kulturi.

Na področju javnih zavodov je ministrstvo predvidelo, da bi se spremenila časovnica sofinanciranja z dosedanjega enega na dve leti, kar bi omogočilo lažje načrtovanje tudi v povezavi s tem, da se državni proračun sprejema na dve leti. Za lažje delovanje nevladnih organizacij s statusom društva v javnem interesu pa bo ključna sprememba rok pri brezplačni uporabi javne infrastrukture, kar bo s sedanjih pet podaljšano na deset let.

Pri samozaposlenih delavcih uvajajo karierno dinamiko, kjer bodo obstajali štirje razredi glede višine plačila prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Ta se bo določala na podlagi kriterijev iz uredbe, v končni fazi pa bo to vplivalo tudi na višino pokojnine. Na ta način samozaposleni po oceni ministrstva tudi ne bodo takoj izpadli iz statusa zaradi morebitnega preseganja cenzusa.

Določeno bo tudi mirovanje statusa v primerih, kot sta materinstvo in daljše bolezni, ministrstvo pa bo krilo tudi stroške zdravstvenega pregleda ob njegovem vstopu in podaljševanju. Načrtovana novost je še, da bo država nadomestilo za bolniško odsotnost, daljšo od 30 dni, krila ne le enkrat, temveč štirikrat letno.

Na ta način želijo zagotoviti prijaznejše pogoje za delovanje samozaposlenim delavcem v kulturi, ki se jih pogosto obravnava kot samostojne podjetnike, ter nasloviti prekarnost, sta o spremembah pojasnila državni sekretar Marko Rusjan in vodja direktorata za razvoj kulturnih politik Tjaša Pureber.

Bolj natančno želijo razdelati tudi razmerje med državo in lokalnimi skupnostmi glede vlaganj v kulturno infrastrukturo. Pri javni infrastrukturi so se dotaknili tudi že določenega deleža za umetnost, ki se v praksi ni izvajal. Po novem bo določeno, da investicija brez tega deleža ne bo možna. Investitor ga bo moral vključiti v projektno dokumentacijo in o tem obvestiti ministrstvo.

Na področju baleta in plesa, kjer je kariera krajša od drugih poklicev, bo ministrstvo ponudilo možnost triletne prekvalifikacije. Med novostmi, ki jih uvajajo, je tudi novo trandisciplinarno področje, s katerim želijo zajeti multižanrske ustvarjalce, poleg tega bo zakon zajemal še nesnovno dediščino. Pri razpisih za sofinanciranje projektov pa se vračajo na predhodno ureditev, kjer bodo zavrnjeni prijavitelji imeli še eno možnost, da svoj projekt pojasnijo ocenjevalni komisiji.

Spremembe krovnega zakona bodo v javni razpravi do 3. novembra, vlada pa jih bo obravnavala predvidoma v začetku prihodnjega leta.

MK