Inscenacija izhaja iz refleksije osnovnega in primarnega Kafkovega intersubjektivnega razmerja z Očetom, iz analitike odtenkov in uvidov v moč očetovskega nadjaza; artikulira dialoškost samega Pisma – še zlasti iz njunega razmerja v odnosu do izbire poklica, judovstva, pisanja in poroke, v kateri je Kafka videl možnosti emancipacijskega sredstva. Kot pravi Franz Kafka: »Včasih si zamišljam razprostrt zemljevid Zemlje in Tebe povprek čezenj. In potem mi je, kakor da pridejo v poštev za moje življenje samo tiste pokrajine, ki jih Ti ali ne pokrivaš ali ki jih ne moreš doseči.«

Po letih 2016, ko je Anton Podbevšek Teater gostoval s predstavo Heraklit/Zenon: Čas je otrok, ki se s kamenčki igra (v Pomeni), v letu 2017 s predstavo Slavoj Žižek: Trojno življenje Antigone (na Otoku Sv. Marije) in v letu 2018 s predstavo Janez Vrečko: Kons:o:vel (na Malem mostu), se bo letošnja uprizoritev predstave Pismo očetu izvedla v Pristanišču na Velikem jezeru znotraj Nacionalnega parka Mljet.

Predstava Pismo očetu je bila v letu 2022, poleg uprizoritev v Anton Podbevšek Teatru, izvedena na gostovanju v Križevniški cerkvi (v programu 70. Ljubljana Festivala), in na mednarodnem gostovanju na Korčuli.