Gledališka in filmska igralka je doslej sodelovala z različnimi gledališči: SNG Maribor, Lutkovno gledališče Ljubljana, Lutkovno gledališče Maribor, Mini teater, Anton Podbevšek Teater, Plesni teater Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, SSG Trst, Gledališče Glej, od leta 2018 pa je članica ansambla SNG Drama Ljubljana. Za delo v gledališču je prejela tudi Borštnikovo nagrado za igro (v predstavi Stenica v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj) in nagrado za najboljšo igralko na 20. mednarodnem festivalu otroškega gledališča v Subotici za vlogo v Zvezdici Zaspanki (Mini teater).
Doslej je sodelovala s 33 različnimi režiserji, največkrat (trikrat) z Robertom Waltlom (Zvezdica Zaspanka, Vsi tukaj, vsi skupaj, Natanovi otroci – vse Mini teater), Nino Šorak (Prezir dve, AGRFT; In kaj naj zdaj z vsemi temi knjigami?, Gledališče Glej; Praznina spomina – epizoda 1, MGL), Jušem A. Zidarjem (La Justice, SNG Maribor in AGRFT; Zimski sončev obrat, SSG Trst in MGL; Pijani, MGL).
Verjamem, da je gledališče tu zato, da sva jaz in ti lahko malo bolj človek, da sva zaradi njega malo bolj prisotna v realnem svetu, da sva zaradi njega malo bolj živa, malo bolj ranljiva in malo bolj občutljiva, kot bi brez njega bila. (Maruša Majer, Iz slovenske poslanice ob svetovnem dnevu gledališča, 2019)
Maruša Majer ni samo igralka, temveč se je podpisovala tudi kot (so)avtorica, in sicer v projektih Ikaromenipos ali nadoblačnik (LGL, 2013), Boj v požiralniku (LGL, 2013), Nikita. Rojena 1985 (Gledališče Glej, 2016) ter Ekscentrik: nenehna Antigona (zunajinstitucionalni projekt, 2017). Dvakrat se je preizkusila tudi kot dramaturginja: Opera za tri groše (AGRFT, 2008) in Kaj dobim, če dodam svetu modrino? (Gledališče Glej, 2013).
Še več o Maruši Majer pa boste izvedeli, če pobrskate po spletni enciklopediji slovenskega gledališča in po sklopu Repertoar.