Maja Milenović Workman in Tina Dobaj Eder se na odru pojavljata v sodelovanju prvič, s predstavo, ki govori o ženski. Ženska, upodobljena v predstavi, je razmeroma svobodna in izobražena, hkrati pa omejena znotraj nedorečenega iskanja pomena lastnega obstoja. Vsak dan se srečuje s pričakovanji in agresijami, ki jih sicer predpisuje okolje, vendar je sama odgovorna za odgovor in zato njihov nenehen pritisk. Sproti se ujema v past in se ne sooča s subjektivnim mnenjem.  Edina pot, da obstane, je popolna sprememba. Predstavo je navdihnila vsaka ženska, ki stoji na vogalu, ki nakupuje, je za volanom, v bolnici, v reviji za moške, samozaposlena ali umetnica. Inspiracija je prišla tudi iz Magrittovih ambivalentnih zgodb, povedanih preko njegovih humornih in provokativnih slik. »Naša zgodba govori o ženskah, ki želijo pojasniti kaj (ob)čutimo, resnico o nas ter kako in zakaj želimo priznati svoje slabosti.“ Maja Milenović Workman nadaljuje neustavljivo kreiranje zvočne in gledališko gibalne izenačenosti, in preko  zgodb, ki jih piše, ustvarja odgovore v kakšni obliki ali situaciji človek obstaja takšen kot je. Vzporedno s tem išče povezave z ljudmi vseh starosti in ljudmi s posebnimi potrebami.

***
Maja M. Workman je koreografinja, režiserka in pisateljica, ki je s koreografiranjem pričela leta 1978 v Sloveniji. Po končanem študiju na London Contemporary Dance School je odšla v New York, kjer je študirala z Merceom Cunninghamom, diplomirala iz psihologije, in dokončala magisterij iz filma. Leta 1998 je ustanovila MADLOM, Montclair Aacademy of Dance and Lab of Music. Preko angažiranega gledališča je začela združevati specifične socialne teme in delo z ljudmi s posebnimi potrebami. Povabljena je na Univerzo Harvard, kjer bo govorila o avtentičnosti, ki izhaja iz umetnikovega predavanja. Za Majo Milenović Workman je koreografija prebila vse meje tradicionalnega gledališča.

Tina Dobaj Eder, plesalka, koreografinja in pedagoginja je šolanje zaključila na plesni akademiji P.A.R.T.S v Bruslju, kjer je sodelovala z Elizabeth Corbett, Davidom Zabranom, Janet Panetta in drugimi. Po šolanju je bila izbrana v predstavo Williama Forsytha  “The Vile of Parody of Address”, ki je bila premierno uprizorjena v Theathru de la Bastille, v Parizu in prav tako je plesala v predstavi  “Druming” skupine Rosas, v koreografiji Anne Terese De Keersmaeker. Leta 2002 je uprizorila prvenec “Cesta” in prejela dve plesni nagradi »Povodni mož«. Leta 2004 je ustvarila predstavo”Geiko” v produkciji Plesnega teatra Ljubljana in leta 2005 predstavo “Ring”. Kot plesalka je tudi sodelovala v dveh predstavah Matjaža Fariča. Leta 2012 je bila predstava “Kapital”, ki sta jo ustvarila skupaj z Gregorjem Kamnikarjem, povabljena v Avstralijo, na Brisbane festival.

Andrej “Dre” Hočevar je začel z igranjem bobnov v Big Band DOM, pod umetniškim vodstvom Braca J. Doblekarja. Diplomiral je na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, študij pa je nadaljeval na Prins Claus konzervatoriju v Groningenu na Nizozemskem. Leta 2007 je ustanovil svojo prvo skupino “Andrej Hočevar Next”, s katero je nastopal na mednarodnih odrih in v kateri so med drugimi igrali Alex Sipiagin, Nils Weinhold, Sri Hanuraga, Jonathan Powell, Yang Ming, Jan Kus, Goran Krmac ter Žiga Murko. Od leta 2011 živi in ustvarja v New Yorku. Študij glasbe nadaljuje na "The New School for Jazz and Conteporary Music", pod mentorstvom Michaela Carvina. Dre Hočevar je julija 2013 izdal svoj prvenec Dre Hočevar Trio: “Motion in Time” (Lajna Records, 2013).

Ayana Workman študira gledališko in filmsko igro na konzervatoriju Mason Gross (USA).  Septembra 2013 odhaja na študij igre v Globe Theater, London, GB.