STA, 3. 9. 2019

Lutkovna predstava Možiček žebljiček kolaž kratkih zgodb Lojzeta Kovačiča

Lutkovno gledališče Maribor v koprodukciji s Hišo otrok in umetnosti Ljubljana danes premierno predstavlja uprizoritev Možiček žebljiček. Gre za kolaž kratkih zgodb, ki jih je za otroke ustvaril pisatelj Lojze Kovačič. Režiserka Jelena Sitar Cvetko je črpala navdih tudi iz osebne izkušnje, saj je bil Kovačič njen učitelj.

Foto: Arhiv Lutkovno gledališče Maribor

Lojze Kovačič (1928 - 2004) je slovenski javnosti znan predvsem kot avtor knjig za odraslo občinstvo, manj znano pa je njegovo ustvarjanje za mlajše občinstvo. Za otroke je začel objavljati najprej v otroških in mladinskih revijah, prvo samostojno kratko sodobno pravljico Novoletna zgodba pa je izdal leta 1958.

V predstavi Možiček žebljiček, ki je prva predstava v novi sezoni LGM in je namenjena starejšim od štirih let, je uprizorjenih sedem pravljic iz njegove zbirke Zgodbe iz mesta Rič-Rač, ki je izšla leta 1962. Po besedah dramaturga Anžeta Viranta gre za zgodbe, ki jih Kovačič ni sam uprizoril. Kovačič je bil namreč tudi lutkovni ustvarjalec; vrsto let je bil vodja lutkovnega oddelka, lutkovni pedagog in mentor v Pionirskem domu, obenem pa tudi ustanovitelj in prvi urednik revije Lutka.

Med njegovimi učenci je bila režiserka Jelena Sitar Cvetko. "Predstava je zame res nekaj posebnega. Delati delo človeka, ob katerem si zrasel v lutkovnem gledališču, in nekoga, ki ti je strašno pri srcu, je izredno veselje in odgovornost," je povedala na novinarski konferenci v LGM.

"Kovačič je bil pisatelj in lutkar. Kot je sam zapisal, je nehal pisati za otroke v trenutku, ko je začel delati z lutkami. To pomeni, da je ta del svoje ustvarjalnosti prenesel v lutkovno gledališče," je pojasnila.

Kovačič zanjo ni bil le učitelj lutkarstva temveč učitelj umetnosti nasploh. "Tako kompletna umetniška osebnost, kot je Kovačič, nas ni mogla naučiti samo, kako se izreže in animira lutko. To je bilo najmanj pomembno od vsega. Pomemben je bil odnos do sebe, do ustvarjalca, do snovi in sveta nasploh, do umetnosti, do tega, kako se približuješ umetnosti. Tu je šlo za neko iskrenost, avtentičnost, ne glede na to, katero temo in komu jo moraš povedati," je še dejala režiserka.

Dramatizacija pravljic jim ni vzela veliko časa. "Kovačičeve zgodbe so že same po sebi zelo filmsko zastavljene, zato dramatizacije sploh ni bilo treba delat. Vzeli smo vse tisto, kar že je," je povedal Virant.

Vseh sedem zgodb po besedah režiserke povezujeta odnos do stvarnega sveta in "fantovska energija", saj v predstavi nastopajo le moški. Središče dogajanja, ki je zastavljeno precej avtobiografsko, so oče in njegova sinova Darko in Janko, ki se igrajo in ob tem ustvarjajo prizore.

V vlogi očeta je dolgoletni član igralskega ansambla LGM Danilo Trstenjak, sinova pa sta mlada igralca Gregor Prah in Andraž Jug. Za slednjega je to prvo srečanje z lutkovno umetnostjo in obenem prvo sodelovanje z LGM. "Nisem si mislil, da me bodo lutke tako pritegnile in da bom tako užival v tem," je dejal.

Prah se je z lutkovno umetnostjo prvič srečal v lanski sezoni, ko je v ljubljanskem lutkovnem gledališču (LGL) sodeloval pri uprizoritvi Lučka Regrat, v LGM pa je igral naslovno vlogo v predstavi Netopir Kazimir.

Jelena Sitar Cvetko je z LGM že večkrat sodelovala, med drugim pri uspešnici Ko je Šlemil šel v Varšavo. Njeno likovno podobo je ustvaril Svjetlan Junaković, ki je to vlogo prevzel tudi v predstavi Možiček žebljiček in velja za mojstra kolaža.

Lutke je izdelala Darka Erdelji, kostume, ki sledijo času, v katerem je Kovačič napisal te zgodbe, pa Mojca Bernjak. Avtor glasbe, osnovane na beatboxu, je Igor Cvetko.