STA, 11. 3. 2011

Lutkarji pogrešajo možnost študija v Sloveniji

Premislek o umeščenosti lutkovne umetnosti, ki so se ga lotili na včerajšnji okrogli mizi v Lutkovnem gledališču Maribor, je pokazal, da v Sloveniji močno primanjkuje kakovostnega kadra s tega področja. Strokovnjaki pogrešajo možnost študija lutkarstva v Sloveniji, moti pa jih tudi močno razširjen predsodek, da so lutke samo za otroke.


Na okrogli mizi, ki je potekala v okviru češkega tedna v mariborskem lutkovnem gledališču, so veliko časa posvetili vprašanju, kaj sploh lutkarstvo je.

Češki režiser Marek Bečka je pojasnil, da je na Češkem v porastu tako imenovano alternativno gledališče, ki vidi lutko le kot eno od gledaliških zvrsti in izraznih možnosti, medtem ko je klasično lutkarstvo v upadu. "Lutk je v lutkovnem gledališču vedno manj. Kot pedagoga me to zelo skrbi, kot lutkar pa sem vesel, saj imam vedno manj konkurence," je dejal.

Podobni trendi so tudi v Sloveniji, kjer pa je mnogo večji problem, da pogosto umanjka kakovost. "Lutkovna produkcija v Sloveniji je zelo raznolika. A obstaja množica skupin, ki mislijo, da je za lutkovno predstavo dovolj že to, da vzameš v roke lutko," je pojasnila selektorica lutkovnega bienala Amelia Kraigher. Kritična je bila predvsem do predstav, ki se igrajo po otroških vrtcih in ki so delane samo zato, da se z njimi služi, medtem ko je umetniška raven nepomembna.

Lutkovni ustvarjalec Silvan Omerzu je mnenja, da ni problem v amaterskih gledališčih, ki se pač trudijo po svojih močeh. Problem je v selekciji oziroma organizaciji, kako izluščiti kakovost. Kot je dejal, je tradicija lutkarstva v Sloveniji manjša kot na Češkem, saj se nikoli nismo posvečali izobraževanju, nikoli ni bilo dovolj spodbud in podpore za kakovosten študij.

"Potrebujemo več ljudi, ki bi se usposobili prav za ta poklic," je menil. "Predstave so lahko različne, a treba je znati osnove. Ko pridem v lutkovno gledališče, pričakujem, da bodo znali animirati."

Mojca Jan Zoran z ministrstva za kulturo opaža v Sloveniji tudi močan predsodek, da so lutke le za otroke. Večina zbranih se je strinjala, da je tudi to posledica pomanjkanja izobrazbe.

Tomaž Gubenšek z ljubljanske akademije za gledališče, radio, film in televizijo je povedal, da so s prehodom na bolonjski način študija uvedli predmet lutkarstvo, za katerega vlada veliko zanimanje. "Stvari se počasi premikajo naprej. Naša želja je, da bi imeli samostojno katedro za lutkarstvo, a trenutno to zaradi prostorske stiske ni mogoče," je dejal. Rešitev vidi v načrtih za združitev treh akademij v skupno institucijo.

Številni vidijo veliko priložnost za razvoj slovenskega lutkarstva tudi v dejstvu, da je Lutkovno gledališče Maribor končno dobilo nove, sodobne prostore, kar je olajšalo delo tamkajšnjim lutkarjem in omogočilo širitev programskih vsebin.

Branko

Mogoče pa lahko bodoča umetniška akademija v Mariboru zapolni to vsebinsko vrzel?

11. 3. 2011