SMG, 24. 9. 2015

Kompleks brez Ristića

V Slovenskem mladinskem gledališču so tik pred premiero predstave Kompleks Ristić. Predstava v režiji Oliverja Frljića je navdušila, šokirala, razburila in do popolnosti predramila beograjsko kulturno in politično sceno, premierno prihaja še na mesto zločina, v Ljubljano. Predstava trenutno gostuje v Skopju.
:
:
Foto: Nejc Saje
Foto: Nejc Saje
Foto: Nejc Saje
Foto: Nejc Saje
Foto: Nejc Saje
Foto: Nejc Saje
Foto: Nejc Saje
Foto: Nejc Saje
Foto: Nejc Saje
Foto: Nejc Saje
Foto: Nejc Saje
Foto: Nejc Saje
Foto: Nejc Saje
Foto: Nejc Saje
Foto: Nejc Saje

Nova predstava »kulturnega terorista« Oliverja Frljića, »ljubljenčka« beograjskega mednarodnega festivala gledališča BITEF (kot ga označujejo mediji), s provokativnim naslovom Kompleks Ristić, je, kot poroča dnevnik Danas, med vsemi predstavami izzvala največje pričakovanje. Tako je v Bitef teataru štiri večere zapored, šokirala, navdušila in razburila. Večernje novosti so zapisale, da je bilo zanimanje za predstavo tako veliko, da so pred gledališčem vsak večer ostale skupine ljudi brez vstopnic. Občinstvo se je takoj razdelilo med zagovornike in nasprotnike gledališča Oliverja Frljića, mednarodna strokovna javnost je bila navdušena. Ugledna kritičarka iz Moskve Alla Smederova je zapisala, da je predstava intrigantna ter s posebnim simbolizmom prav tako kot o prostorih nekdanje Jugoslavije govori tudi o današnji Rusiji, Ukrajini, saj z živim gledališkim jezikom, grenko ironijo, hkrati pa tudi skozi filozofski diskurz opozarja na probleme vseh, ter sklenila: »To ni predstava o Jugoslaviji ali Rusiji, to je predstava o človeštvu in ljudeh nasploh.« Andrew Haydon, kritik britanskega časopisa Guardian, je v svojem blogu takoj po predstavi navdušeno zapisal, da gre za pravo granato, ki deluje tudi s svojim ikonoklazmom, vrsto simbolov, obratov, nepredvidljivih situacij. Svoj zapis je končal z besedami: »Prosim, da se to gledališče čim prej predstavi v Veliki Britaniji. Zdaj je za to že skrajni čas.« Srbski režiser Bojan Đorđev pa je izpostavil neverjetno poetičnost in moč te predstave brez besed.

Uprizoritev je zasnovana na poskusu rekontekstualizacije predstav Resničnost in Missa in a minor, ki ju je sloviti in kontroverzni srbski režiser Ljubiša Ristić v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ustvaril v Mladinskem, in idejnih temeljev njegovega KPGT-ja, svojevrstnega federativnega jugoslovanskega teatra permanentne revolucije.

Krstna uprizoritev Kompleksa Ristić, velika mednarodna koprodukcija (Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, HNK Ivana pl. Zajca z Reke, festivalov BITEF (Beograd) in MOT (Skopje)), je beograjsko premiero doživela 20. septembra na 49. mednarodnem gledališkem festivalu Bitef v Srbiji. Sledila ji bo makedonska premiera 24. septembra na festivalu MOT v Skopju. Ljubljansko premiero napovedujejo za 1. oktober (ponovitve bodo vse do 4. oktobra), 20. oktobra pa se bo projekt preselil še na zadnji koprodukcijski oder, v HNK Ivana pl. Zajca na Reki.

Igralka Draga Potočnjak o predstavi: »Igrati v maši zadušnici ni udobno, nobenega užitka ni niti v zavajanju občinstva s solzami. Te so v glavnem že izjokane. Igramo na efekt, ničesar ne skrivamo, videti je, da se razgaljamo kot gladiatorji, igralci smo zaradi tega poklicani na oder. A v resnici je kljub vsem mogočim sokovom, ki se cedijo po njem, vse bolj ko ne marionetno. Obvladamo različna stanja, nenadne preklope. Zavestno potujemo skozi novejšo zgodovino, kot da se borimo za to, kako bomo preživeli svoja življenja. Za svoje biografije. Ki jih nočemo (še bolj) umazati/kvariti in delati fake. Vse je tu. Vse je tako prekleto dobro arhivirano v nas. Najbolj tisto, česar nismo hoteli videti, tisto, kar smo hoteli na vsak način pozabiti. Tragično je medtem že zdavnaj prešlo v naš limfni sistem. Lahko ga odigramo na pamet, brez posebnega vživljanja, samo pomisliš – in največja bolečina privre na dan. Tega se še posebno oklepamo, da bi vsaj za trenutek zbežali pred še večjo bolečino sveta, ki nas tlači. Gremo do konca, brez transa, ta ni več mogoč, bistveno je le, da pridemo do konca predstave. Da se le kdo ne polomi. Da vsaj na videz ostanemo celi.« (Maša za Jugoslavijo, povzetek iz gledališkega lista za predstavo Kompleks Ristić)