Pinterjevo enodejanko "Mountain Language" so prvikrat uprizorili 20. oktobra 1988 v National Theatre v Londonu. Po dvajsetih letih je 26. oktobra 2008 doživela Tokijsko premiero v času mednarodnega simpozija Linguapax Asia s temo »Jezik in propaganda«.
Kaj se zgodi, če oblast prepove rabo manjšinskega jezika? Odgovor na to vprašanje prav gotovo poznajo slovenski Primorci, ki jim je bilo v času fašizma prepovedano v javnosti rabiti slovensko besedo. Veliko jih je ubežalo opresiji, več desettisoč se jih je izselilo daleč od doma v Južno Ameriko. Prepoved rabe materinega jezika ima lahko zelo travmatične posledice za žrtve kratenja te osnovne človekove pravice.
Temo opresivne družbe, katere oblastniki ustrahujejo nemočne državljane, v tem primeru pripadnike manjšine, obravnava kratko dramsko delo angleškega dramatika in nobelovca Harolda Pinterja z naslovom Mountain Language (Gorski jezik). V petindvajsetih minutah se pred očmi gledalcev razvrstijo glavne osebe – predstavniki oblasti v zaporu: častnik, narednik in stražnik in njihove žrtve: zaporniki ter ženske, ki pridejo v ječo bodrit svoje može in sinove. Surovi oblastniki jih najprej pustijo čakati ves dan v družbi krvoločnih dobermanov, nakar jih besedno zlorabijo in jim prepovejo govoriti v materinem jeziku. Za starejšo žensko, ki govori samo svoj manjšinski jezik, to pomeni, da ji odvzamejo kakršnokoli možnost jezikovnega sporazumevanja. Krutost privede do zloma človeškega dostojanstva v ženi, ki se ob pogledu na mučeno telo svojega moža ponudi za seks, mati, ki so ji prepovedali sporazumevanje v manjšinskem jeziku pa obnemi in ne spregovori tudi potem, ko ji muhasti oblastniki ponovno dovolijo rabo lastnega jezika.
Pinterjevo enodejanko so prvikrat uprizorili 20. oktobra 1988 v National Theatre v Londonu. Po dvajsetih letih je 26. oktobra 2008 doživela Tokijsko premiero v času mednarodnega simpozija Linguapax Asia s temo »Jezik in propaganda«. V dvorani Univerze v Tokiu je predstavo za to priložnost pripravila večjezična dramska skupina CNS. Mladi režiser in igralec Cyrus Sethna se je odločil za dvojezično izvedbo v angleškem in japonskem jeziku, ki v predstavi prevzame vlogo manjšinskega jezika ter na ta način uspel vzpostaviti neposreden stik z japonsko in ne-japonsko govorečo mednarodno publiko v dvorani. V japonskem okolju bi seveda bila bolj realna jezikovna izbira japonščina in jezik Ainu manjšine, ki ga je ravno v času nastanka igre takratni predsednik vlade Nakasone proglasil za izumrlega. Ta prezgodnja osmrtnica je dala nosilcem Ainu jezikovne manjšine nov zagon za oživitev in ohranitev svojega jezika.
Podpiranje človekovih jezikovnih pravic in jezikovne raznolikosti je eden od ciljev programa Linguapax, ki je nastal na pobudo organizacije UNESCO. Podatke o delovanju azijske podružnice Linguapax Asia si lahko ogledate na spletni strain www.linguapax-asia.org.
Tokio, 9. november 2008