Instalacija Uzrite prizor! v Gledališki pasaži MGL

Vsestranski gledališki in literarni raziskovalec Dušan Moravec (1920–2015) je bil ustanovitelj in prvi urednik zbirke Knjižnica MGL, zbirke knjig s področja scenskih umetnosti. Doslej je v tej zbirki izšlo že preko 160 del, saj jih v Mestnem gledališču ljubljanskem objavljajo že vse od leta 1958. Moravca se z instalacijo Uzrite prizor! hvaležno spominjajo tudi kot soustanovitelja MGL in njegovega prvega dramaturga.

Avtor instalacije je scenograf Darjan Mihajlović Cerar, ki je pri delu izhajal iz tako imenovane anamorfne iluzije. Z določenega gledišča pred očmi opazovalca zraste prizor, sestavljen iz ključnih pojmov, ki povežejo svet gledališča in svet literature. Presečišče obojega je bilo namreč raziskovalno področje akademika Dušana Moravca, ki nas je februarja letos sicer zapustil, 4. oktobra pa bi praznoval svoj 95. rojstni dan.

Dušan Moravec

Akademik Dušan Moravec (1920–2015) se je po maturi vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, ob okupaciji študij prekinil, del vojne pa preživel v italijanskih taboriščih in kot vojni dopisnik Slovenskega poročevalca. Po vojni je diplomiral iz slovenske, jugoslovanske in primerjalne književnosti ter bil soustanovitelj in prvi dramaturg Mestnega gledališča ljubljanskega, v katerem je skrbel za repertoar in zasnoval specializirano teatrološko Knjižnico MGL.

Med letoma 1962 in 1975 je prevzel vodenje Slovenskega gledališkega muzeja in ga preusmeril k raziskovalnemu delu. Zasnoval je tudi temeljno publikacijo s področja gledaliških raziskav, ki se je pozneje preoblikovala v Slovenski gledališki letopis. Po upokojitvi se je kot dramaturg, teatrolog, literarni in gledališki zgodovinar ter od leta 1976 kot izredni, od leta 1981 pa redni član razreda za filološke in literarne vede SAZU popolnoma posvetil raziskovalnemu in uredniškemu delovanju.

Med njegovimi monografijami o zgodovini slovenskega gledališča so Slovensko gledališče Cankarjeve dobe (1892–1918), Slovensko gledališče od vojne do vojne (1918–1941), Temelji slovenske teatrologije, Podoba Jožeta Tirana, Iskanje in delo Ferda Delaka, Portreti pozabljenih igralcev, Sto slovenskih dramskih umetnikov (s soavtorjem Vasjo Predanom), objavil pa je tudi več sto razprav, esejev in člankov v raznih revijah.

S svojim izjemno obsežnim raziskovalnim in znanstvenim delom je postal častni član Slavističnega društva Slovenije, prejel številna priznanja, nagrado Prešernovega sklada (1968), Župančičevo nagrado (1975), zlato značko Borštnikovega srečanja (1979) in srebrni častni znak svobode (1996).