STA, 4. 2. 2017

Gledališče Glej v leto 2017 z novo obliko vodstva in novim konceptom

V Gledališču Glej so v leto 2017 vstopili prenovljeni. Svoje podporne programe bodo preusmerili na nova področja, ki jih večinske institucije ne podpirajo, umetniški program pa z raznolikosti preusmerjajo v kakovost. Prav tako so se odpovedali funkciji umetniškega vodje in jo nadomestili z aktivnim umetniškim svetom, je povedal Jure Novak.
:
:

Gledališče Glej / Foto: Tamino Petelinšek, STA

V Gleju so v aktualni sezoni temeljito pretresli in premislili svoja poslanstva, vizijo in delo. Ugotovili so, da so se okoliščine ustvarjanja in produkcije od zadnje bistvene prenove programa leta 2007 ključno spremenile.

Odločili so se za formaliziranje principov, po katerih je Glej deloval v minulih letih. Svoje podporne programe so preusmerili na nova področja, ki jih večinske institucije ne podpirajo.

"Gre za opolnomočenje raznolikih, manj privilegiranih skupin mladih (predvsem najstnikov), ki jim omogočamo glas in razvoj veščin prek mednarodnega programa Generacija generaciji ter osveščanje in spodbujanje kulturne produkcije študentov neakademskih smeri v sodelovanju z JSKD v programu ŠtudenTeater. Hkrati pa za omogočanje celostnega in stabilnega razvoja umetnikov v programu Rezident," je povzel Novak.

Po novem konceptu bodo umetniški program iz raznolikosti preusmerili v kakovost: "To je naš odziv na čedalje slabše pogoje dela na neodvisni sceni, na kritike hiperprodukcije in na zavedanje pomena preseganja državnih in regionalnih meja. Odločili smo se, da bomo producirali manj, a bolj trajno, zavezujoče in celostno."

Prav zato so z letošnjim letom, potem ko je svoj mandat 30. novembra zaključil Marko Bratuš, odpravili inštitut umetniškega vodje in ga nadomestili z aktivnim umetniškim svetom. Na občnem zboru konec decembra so spremenili statut ter izvolili umetniški svet, ki deluje dialoško in konsenzualno.

"Tak način vodenja umetniške organizacije, v čemer smo v Sloveniji unikum, je prav gotovo pot v prihodnost, saj razbija mit in mistifikacijo umetniškega vodje kot guruja, vsemogočnega strokovnjaka, ki edini zna in ve, ter proces proizvajanja umetniških dobrin demokratizira in odstira v transparenco," je pojasnil Novak.

V Gleju so se po njegovih besedah odločili, da bodo namesto produkcije del producirali in razvijali umetnike: "To pomeni, da se umetniški svet aktivneje vpleta v ustvarjalne procese. Smo kustos, kurator in producent. Z umetniki sodelujemo od koncepcije do postprodukcije na način razpiranja procesov in deljenja odgovornosti. Zanje iščemo priložnosti izven dometa same produkcije. Na vsebino in potrebe umetnikov vežemo izobraževanja in gostujoče projekte, skupaj z njimi iščemo vezi in stike v mednarodnem prostoru in drugih slovenskih regijah."

Pri tem bodo skrbeli, da bo ustvarjalni prostor Gleja unikaten, kar pomeni, da se bodo osredotočili na avtorsko gledališče, gledališče tukaj-in-zdaj ter na ustvarjalca in uporabnika.

"Zanimajo nas nove, aktualne vsebine in umetniški izrazi, ki te vsebine lahko jasno posredujejo. Naš odziv na živo jedro ustvarjalne skupnosti je odziv na ključna vprašanja časa in prostora. Podpiramo, česar se drugje ne podpira: mlade, sveže, avtorje, performerje," je dodal Novak.

Obenem pa se lahko v tako kuriranem programu po njegovih besedah tudi aktivneje in bolj vpleteno odzivajo na potrebe skupnosti: "Javnostim, ki so tudi vpisane v naš temeljni mandat in za katere konec koncev produciramo vsebine, lahko ponujamo bolj tarčne in aktualne vsebine. Z analizami javnosti in odločitvami na podlagi teh analiz smo že pričeli in odzivi so zaenkrat odlični."