MGL, 3. 10. 2013

George Axelrode: Ironija

Mestno gledališče ljubljansko, George Axelrod SEDEM LET SKOMIN, režija Primož Ekart, premiera 3. oktober 2013.
:
:
foto: Peter Uhan
foto: Peter Uhan
foto: Peter Uhan
foto: Peter Uhan
foto: Peter Uhan
foto: Peter Uhan

(Odlomek iz intervjuja)

Skomine ste napisali zelo hitro. Kaj se je zgodilo potem?

Ko sem igro prodal v Hollywood, sem rekel: "Hočem Billyja Wilderja." Do Billyja sem čutil globoko strahospoštovanje. Vendar niti nisva naredila preveč dobrega filma. Igra učinkuje zaradi klavstrofobičnih primesi: tip je ujet v majhnem stanovanju, živi na krilih domišljije. Če dogajanje spustiš na prosto, napetost popusti. Bistvo priredbe je ugotoviti, ali lahko vzameš srce – genski zapis igre – in ga preneseš v drug medij.

Od Billyja sem se veliko naučil. Bil je čudovit učitelj in je še vedno. Učil sem se o umetnosti, hrani, o vsem. O pisanju pa ne kaj dosti. Učil sem se o resničnem življenju. O kulturi. Toda s Skominami sva poskusila doseči nekaj nemogočega.

Ste se takrat, ko ste pisali priredbo, zavedali, da je scenariju usojen neuspeh?

Šele pozneje. Mislili smo, da bo učinkoval in bo čudovit. Bil sem zaljubljen v delo, Billy je bil sijajen in zavedal sem se le tega, kakšno srečo imam.

Začeli ste s Skominami ter zasloveli s komedijami na témo spolnosti. Od kod se je pri vas vzela obsedenost s spolnostjo?

Najbrž pobožne želje. Izmislil sem si naziv za tisto, kar sem nekoč pisal: Jožki in joške. Zabiti dedci in seksi punce.

So bile to izključno pobožne želje, ne pa nadaljevanje zasebnega življenja?

Pobožne želje. Skomine so bile po svoje iskrene. Igra je bila resno napisana. Bila je komedija, vendar sem bil takrat noro zaljubljen v neko mlado igralko, čeprav sem bil poročen, in zato sem trpel Tantalove muke. Uporabil sem veliko resničnih dialogov, njen klepet skoraj dobesedno, in vse to vtaknil v igro. Gospodična je pozneje igrala v Skominah med turnejo po Združenih državah, in rekla mi je: "Moj bog, dialogi zvenijo tako resnično." Niti sanjalo se ji ni, da je tako govorila ona.

Večina mojih komedij na témo spolnosti se vrti okrog velike ovire, prepovedanega seksa. Igra Sedem let skomin je bila smešna, zelo smešna, in še danes jo igrajo. Po vsem svetu. Od avtorskih pravic zanjo kar veliko iztržim; prevedli so jo v celo vrsto tujih jezikov. Toda Sedem let skomin se vrti okrog osnovne téme, da se glavni junak zaplete z nekim dekletom, medtem ko njegove žene ni doma, in zato ima slabo vest. Slaba vest pa je smešna. V filmu se ni mogel zaplesti z dekletom, vendar je imel vseeno slabo vest, zato je bila ta preklemanska osnovna téma nesmiselna.

 

 

Iz gledališkega lista uprizoritve
Povezava: Gledališki list uprizoritve (PDF / 2604 Kb)

MGL

Povezani dogodki