FBS, STA, 27. 2. 2017

Alja Predan zapušča mesto umetniške direktorice Festivala Borštnikovo srečanje

Dramaturginja, prevajalka in teatrologinja Alja Predan odhaja z mesta umetniške direktorice FBS. Za ta korak se je odločila iz osebnih razlogov, verjame pa, da je svoje delo opravljala vestno, predano in pošteno. Letošnji festival je sicer že v polnih pripravah.

Alja Predan / Foto: Arhiv Festivala Borštnikovo srečanje

»Dosegla sem vse, kar sem v tem trenutku lahko. V danih okoliščinah nimam motivacije, ki sem jo imela. Sem človek, ki je zelo zagnan, predan – tak je tudi moj priimek –  in ko izgubim svoj notranji polet, iščem drugo priložnost,« pravi Alja Predan in dodaja: »Ko bom napisala rezime svojega dela v teh osmih letih, bom nanj kar ponosna. Ne samo, da smo v Mariboru lahko videli predstave Heinerja Goebbelsa, Iva van Hoveja, Herberta Fritscha, Oskarasa Koršunovasa, Martina Kušeja in še marsikoga od trenutno najodličnejših evropskih gledaliških ustvarjalcev, tudi številnim slovenskim gledališčem smo odprli vrata v svet, kar razumem tudi kot eno od poslanstev takega festivala. Tega zrna svetovljanskosti mi Maribor nikoli ni očital, nasprotno, imela sem občutek, da so veseli in ponosni name, o čemer priča tudi to, da so me leta 2013 nagradili z Glazerjevo listino«.

Kot je za javnost povedal direktor Slovenskega narodnega gledališča Maribor Danilo Rošker, mu je žal za odstop Alje Predan, a da spoštuje njeno voljo. "Odstop je bil sporazumen. Z gospo Aljo Predan, ki je naredila umetniški preboj tega festivala, sva zelo dobro sodelovala in zelo veliko naredila. Upam, da se bo to njeno delo, ne glede na to, kdo bo to poslej delal, nadaljevalo v tej smeri," je dejal.

Kakršne koli pritiske je zanikal, tudi kar zadeva program festivala. "Predstave izbere selektor, ki se odloči po svoji vesti," je dejal. Po njegovih besedah je imela umetniška direktorica vedno podporo SNG Maribor. "Mislim, da so pogoji za ustvarjanje festivala v tej hiši, dobri," je dodal.

Predanova je kot umetniška direktorica v Maribor prišla leta 2009 in že v prvem letu izjemno prispevala k ureditvi pravnega statusa Festivala kot samostojne organizacijske enota SNG Maribor, za kar je leto kasneje prejela tudi Priznanje Sveta SNG Maribor. V svojih dveh mandatih je festival dodobra prevetrila, ga odprla v mednarodni prostor in pozicionirala kot blagovno znamko mesta. Obogatila je spremljevalni program - več programskih sekcij, razprav in dejavnosti. Uvedla je slovenski "showcase", izbrane predstave, namenjene tujim strokovnjakom, ter mednarodni sklop Mostovi, v katerem gostujejo predstave iz tujine. Zasnovala je tudi programski sklop Fokus, znotraj katerega Festival vsako leto predstavi dramatiko in gledališče izbrane države ter izdajo publikacijo v zbirki Sodobna evropska drama.

»V preteklem letu je bilo veliko nepredvidljivih situacij, nenadoma so se odnosi spremenili iz meni popolnoma neznanih razlogov, stvari so se nepredvidljivo zaostrile. Lani je tik pred začetkom festivala zaokrožilo pismo z zahtevo po mojem odstopu, zgodil se je tudi tihi bojkot domačega gledališča, ki je med festivalom odšlo na dve gostovanji v tujino, nas pa pustilo z osiromašenimi resursi in brez domačih igralcev, ki so bili dotlej zmerom ljubeznivi gostitelji kolegov iz drugih gledališč,« pove Predanova.

Pove, da je pred časom dobila pobudo po skupnem (gledališče, občina, festival) obeleževanju smrti Tomaža Pandurja v letošnjem letu in se z njo takoj strinjala, saj je to napovedala že ob lanskem zaključku, a se je izkazalo, da to ni v določenih interesih. »Dogovorov ni bilo lani in očitno tudi letos do njih ne more priti. Torej so bili lanskoletni »očitki« bržčas le povod za kaj drugega. Razumela sem jih kot napad na avtonomijo festivala in na nekakšno mojo »neulovljivost«, ki gre na živce marsikomu,« še pravi Alja Predan.

Poleg Glazerjeve listine je leta 2013 tudi Univerza v Ljubljani Alji Predan podelila plaketo “Pro Universitate Labacensi” za uspešno sodelovanje Festivala Borštnikovo srečanje z UL AGRFT. Ob 50. jubileju leta 2015 je dosegla podpis dogovora med Mestno občino Maribor in Ministrstvom za kulturo RS o dolgoročnem enakovrednem programskem financiranju FBS. Lani je Festival postal tudi del mednarodne gledališke platforme Dispatches, glas o slovenskem gledališču se je tako razširil še »čez lužo«. 

Letošnji festival, 52. po vrsti, se bo zgodil med 20. in 29. oktobrom in je že v polnih pripravah. Celostna podoba je narejena, datumi potrjeni. Marca sodelujejo na Kulturnem bazarju. »Za letos snujem finski fokus. Knjiga Sodobna finska drama je tik pred tiskom, povabila sem že tri mednarodne predstave, Društvo gledaliških kritikov in teatrologov na mojo pobudo pripravlja mednarodni strokovni simpozij o opusu Tomaža Pandurja, v pripravi je nova e-razstava, kjer bomo predstavili Dareta Valiča, lanskoletnega dobitnika Borštnikovega prstana, in lanskoletno zmagovalno uprizoritev Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk. Glede določenih stvari pa se bom še posvetovala s strokovno skupino,« zaključi Predanova.

Alja Predan bo sicer svojo funkcijo, katere imenovanje je v pristojnosti ministra za kulturo, opravljala do 30. aprila 2017,  mandat pa bi se ji iztekel 1. septembra 2018. Priprave na letošnjo edicijo FBS naj tako ne bi bile motene. "Selekcija teče normalno, zato naj ne bi bilo večjih pretresov," je dejala Alja Predan. Za svojega naslednika si želi, da bi bil oseba, ki bo gradila na tem, kar je bilo doslej narejeno.

Alja Predan je med drugim močno okrepila mednarodni značaj festivala in dosegla, da je festival postal samostojna organizacijska enota znotraj SNG Maribor. Ni pa ji uspelo okrepiti organizacijske ekipe, saj je umetniški direktor še vedno edini redno zaposleni na tem projektu. Lanski proračun festivala je znašal 300.000 evrov, od tega je pol prispevala mariborska občina in pol ministrstvo za kulturo.

SNG Maribor je festivalu nudil le tehnično in administrativno podporo, drugače pa je deloval avtonomno. Festival ima na voljo približno toliko programskega denarja kot mariborska Drama za eno leto delovanja.

SNG Maribor bo lansko leto zaključil s 156.000 evri izgube. "Leta 2013 so nam odvzeli deset odstotkov denarja za plače in to pokrivamo z lastnimi sredstvi, da lahko ljudje dobivajo 100-odstotne plače. Programska sredstva so se tudi skrčila, a kljub temu smo poslovali odlično. Prihodke smo bistveno povečali in če bi nam država dala 100-odstotne plače, SNG Maribor ne bi imel nobenih finančnih problemov," je zatrdil Rošker.