Katarina Slukan, vodja projekta Mladibor, 16. 11. 2011

Ali je Maribor res mrtvo mesto?

Ali je Maribor res mrtvo mesto? Sem se vprašala na enem od sestankov projektnega tima Mladibor.
:
:

Head in the clouds / foto Arhiv Playground

Predstavniki sodelujočih šol so namreč začeli naštevati brezkončno število projektov in dogodkov, ki jih izvajajo ali pa so jih že izvedli. In čeprav rezultati raziskave pričajo o nedvoumnem manku kulturne ponudbe, ki bi ustrezala mladim, smo ob pregledu dejavnosti, ki jih organizirajo šole, naleteli na bogato ustvarjalno življenje z nemalo vidnimi presežki.

Šole imajo seveda posebno vlogo v življenju mladih in na področju kulture pri tem ni nobenih izjem. Velikokrat so otrokov prvi, včasih pa tudi edini stik z umetnostjo. Spomnite se samo, koliko ustvarjalnosti vas obda vsakič, ko stopite v katerokoli šolo ali celo vrtec, koliko risb vas pozdravlja s sten. Prve razstave, prve predstave se vsakomur praviloma zgodijo v šoli. Po drugi strani je ravno umetnost, povezana z igro, tista, preko katere se uvajamo v učenje.  Prav tako kot se nam zdi popolnoma samoumevno, da se kot otroci skozi pesmice in risbice največ naučimo, se nam zdi enako samoumevno, da se domiselna igrivost s starostjo povsem umakne resnim , neposrednim in suhoparnim pristopom učenja. In s pritiskom storilnosti, ki iz družbe prehaja v vse pore življenja, se ustvarjalnost toliko bolj oži in specializira. Postopoma postaja privilegij posameznikov, medtem ko se ji drugi približajo le ob njenih najbolj zabavnih, najbolj populariziranih oblikah.

Šole niso le pomembne za posameznikov razvoj, velikokrat  odločilno sooblikujejo kulturno dogajanje nekega kraja, še posebej kadar obstaja manko v njegovem širšem družbenem življenju. V Mariboru imamo tokrat med seboj dve izjemni gimnaziji: drugo, ki je verjetno ne le slovenski fenomen na področju produkcije muzikalov, in prvo, ki s svojim prodornim prvim odrom, vsakokrat začinjenim z drugo avtorsko noto, osvaja prizorišča tudi na mednarodnih festivalih. Obe gimnaziji sta pomembni mariborski valilnici talentov, vsako leto se komu uspe prebiti skozi selekcijsko sito AGRFT in drugih akademij.

Osnovne šole imajo drugo zgodbo. Zaradi mlajše, osebnostno manj definirane populacije, in zaradi širše usmerjenosti nasploh, so kulturno manj specializirane, vendar nič manj aktivne. Ponašajo se š šolskimi orkestri, bogatim likovnim in literarnim ustvarjanjem. V tem pogledu je še posebej zanimiv izvirni orkester OŠ Gustava Šiliha, ki ga vodi Marjan Kovačič in ki je tudi edina šola s prilagojenim programom v našem projektu.

Kljub vsemu opisanemu smo priča splošnemu prepričanju, ki ga potrjujejo tudi rezultati naše ankete, da je Maribor mrtvo mesto. Posebej za mlade. Ki med zglednim številom otroških ustvarjalnic na eni strani in med programom kulturnih utrdb na drugi ostanejo razmeroma praznih rok. Se morda šolski kulturni vrvež še vedno preveč skriva za svojimi vrati in razen posameznih izjem naseljuje izključno šolske avle in hodnike?  

V projektu Mladibor smo se zato odločili okrepiti in podaljšati kulturno poslanstvo šol. Zgraditi želimo mostove in omogočiti ustvarjalni pretok iz šol v mesto, v njegove izložbe, trge, dvorišča, ulice, stopnišča. Mesto, ki ima na pretek izpraznjenih prostorov in takih, ki še niso imeli priložnosti zaživeti, bomo naselili z umetnostjo mladih. Vse, kar bo nastalo v okviru projekta Mladibor, se bo dobesedno umestilo v mesto. Takšno zavzetje pa bo tudi dijakom in učencem omogočilo dostop do druge publike, druge javnosti, ki bo vlil njihovemu delu drugačno suverenost. Njihovo delo bo nastajalo neločljivo od njegovega konteksta – mesta in načina predstavitve.

Kontekstualizacija ustvarjanja, ki je mogoče največji manko šolske umetniške produkcije, je le del načrtovane nadgradnje v okviru projekta. Prispevati želimo tudi k raznolikosti praks in področij ter ponuditi nekaj takih, ki si jih mladi v Mariboru glede na odgovore v raziskavi želijo, pa do njih nimajo dostopa. To so DJanje, film, fotografija, filmska animacija in animiranje predmetov, lutk, ulični teater, sodobni cirkus , ki jih bodo vodili najboljši domači umetniki in obenem izurjeni pedagogi.  Povezali se bomo tudi z že uveljavljenimi centri mladinske kulture v Mariboru in tako most med šolami in mestom dopolnili še s prometom v drugo smer, iz kulturne sfere v šole.   

Drugi most, ki ga bomo postavili, bo notranji. Vzpostaviti želimo prenos znanj in navdušenja med gimnazijama in osnovnimi šolami. Tokrat bodo dijaki in učenci drug drugemu mentorji. Poudarek bo na področjih, na katerih so posamezne šole izrazito vešče: gledališka improvizacija, ustvarjanje glasbe…

Konec koncev gradimo most med mariborsko mladino in njenim bivanjskim toposom. Gradimo most do sodobne umetnosti, ki spodbuja premislek, angažiranost in se igra z neskončnostjo izraznih oblik. Gradimo most do domišljije, ki jo potrebujemo v vsakršni intimni in ne nazadnje tudi širši družbeni situaciji. Gradimo most do mladosti, njene moči in svobode. Gradimo most prihodnosti. 

Aktivnosti:
Program bomo začeli izvajati konec meseca novembra z uvodno delavnico branja mesta. Delavnico bodo tokrat vodili gostje iz Ljubljane: kolektiv arhitekt ProstoRož in mlada fotografinja Urška Boljkovac. Čeravno ima delavnica predvsem notranje dinamični cilj vzpostavljanja skupine in odpiranja teme, bomo priča tudi bolj otipljivim rezultatom. Na delavnici bomo poiskali tiste prezrte, mrtve kotičke mest, ki bodo kasneje uporabljeni kot kontekst ustvarjanja in predstavljanja. Ob tem bomo preizkusili arhitekturni oz. urbanistični pristop ter fotografijo kot orodje umetniške kreacije.

Sledilo bo delo v skupinah, v katerih se bodo dijaki in učenci partnerskih šol, skozi različna umetniška orodja: film, animacija, strip, glasba lotili premisleka o lastni poziciji v svojem mestu.  Delo bo naravnano izrazito transdiciplinarno, s pestrim prepletanjem umetniških pristopov in področij. Proces bo kulminiral v končno predstavitev, ki bo umeščena v javni ali poljavni prostor Maribora in predstavljena na zaključnem festivalu Mladibora konec maja 2012.

Namen festivalskega tedna je javno pokazati bogat nabor dela v okviru projekta Mladibor, obenem pa pokazati, kakšen bi bil Maribor, če bi ga zasedli mladi s svojo ustvarjalnostjo.
Poleg festivala, ki je Mladiborjeva najbolj vidna in najbolj zgoščena faza, bodo javnosti dostopni tudi občasni dogodki tekom leta: javna vaja, razstava dela v nastajanju, delavnica za starše in prijatelje itd.

Posamezne dogodke in aktivnosti boste lahko spremljali preko spletne strani www.mladibor.si.
Nosilec projekta: Bunker, Ljubljana
Partnerji projekta: II.gimnazija Maribor, I.gimnazija Maribor, OŠ Franca Rozmana - Staneta, OŠ borcev za severno mejo Maribor, OŠ Gustava Šiliha
Trajanje aktivnosti: november 2011 – maj 2012
Projekt je financiran s strani EPK Maribor 2012 in Imagine 2020.

Mladibor