Pred 100 leti je bilo ustanovljena Organizacija članov slovenskega narodnega gledališča in slovenski gledališčniki so bili prvi iniciatorji stanovskega združevanja in borbe za profesionalizacijo gledališč ter trajno državno podporo gledališčem v tedanji SHS. Danes je v to prostovoljno stanovsko organizacijo vpisanih preko 400 članov, predvsem poklicnih igralcev, v njenih vrstah pa so tudi režiserji, dramaturgi, lektorji, scenografi, kostumografi, performerji in plesalci.
19. junija 2018 je potekalo slavje v Ustvarjalnem centru Švicarja v ljubljanskem Tivoliju, ki se ga je udeležilo preko 70 obiskovalcev, večinoma stanovskih kolegov iz vse Slovenije, minister Tone Peršak, predstavniki MZK, Mestne občine Ljubljana, Festivala Borštnikovo srečanje in predstavniki gospodarstva.
Predsednica ZDUS-a Saša Pavček in odgovorna oseba za Sklad Jerneja Šugmana se je v uvodnem nagovoru najprej spomnila svojega predhodnika nekdanjega predsednika ZDUS-a, pokojnega Gašperja Tiča. Nadalje je poudarila, da si ZDUS, enako kot so to počeli gledališki ustvarjalci v 100 letni zgodovini, prizadeva za vzpostavljanje in ohranjanje profesionalnih pogojev in etičnih standardov pri gledališkem delu, za večjo naklonjenost države do kulture, umetnosti in izobraževanja.
V bogatem pevskem programu so nastopili Vesna Pernarčič, Uroš Smolej, Danijel Malalan, Rok Matek, Lara Janković, Nina Valič, Pia Zemljič, Nina Ivanišin, Klemen Janežič, Brane Završan, Anja Novak in Blaž Šef.
Oris delovanja ZDUS-a so predstavili nekdanji predsedniki ZDUS-a. Marko Simčič se je v nagovoru spomnil tudi pokojnih predsednikov ZDUS-a in njihovih dosežkov: Janeza Albrehta (RTV in ZDUS sta sklenila dogovor o pogojih dela pri sklepanju pogodb) Frančka Drofenika (S kongresa FIA-International Federation of Actors je posredoval resolucijo o normativih za delo poklicnega igralca v gledališčih) in Poldeta Bibiča (skrb za enakovredna in enakopravna razmerja med spoloma, za mlade in predvsem za upokojene). Simčič je še poudaril, da je vsa prizadevanja ZDUS-a podpiral dr. Matjaž Kmecl, tedaj vodilna osebnost v slovenski kulturni politiki.
Delo v ZDUS-u so opisali tudi bivši predsedniki Alenka Pirjevec, Judita Zidar in Aleš Jan (upor proti skupnim jedrom, vzpostavitev Recitala Prešernove poezije, opiše tudi delo bivših predsednikov Pavleta Ravnohriba in Braneta Šturbeja).
Priznanje Zlati glas
Podelili so prvo priznanje Zlati glas, ustanovljeno v skrbi za jezikovni in kulturni razvoj otrok, za profesionalno izvedbo sinhronizacij risank. Načrt ZDUS-a je, da Zlati glas postane znak kakovosti na področju sinhronizacij animiranega filma in filma za otroke. Načrtujejo tudi nagrado namenjeno radiofonskim dosežkom. Priznanje Zlati glas za sinhronizacijo risank je prejela Andreja Hafner za 30-letno strokovno delo na RTV Slovenija, s katerim je postavila temelj jezikovnim, režijskim in igralskim profesionalnim standardom pri sinhronizacij risank, ter s tem oplemenitila jezikovni in kulturni razvoj številnih generacij otrok.
Dobitniki štipendij Sklada Jerneja Šugmana 2018
Vrhunec 100–letne poti ZDUS-a je ustanovitev Sklada Jerneja Šugmana in podelitev treh štipendij za mlade. Strokovna komisija za štipendije in druge dejavnosti Sklada Jerneja Šugmana v sestavi režiser in profesor na AGRFT Jernej Lorenci, dramaturginja in kustosinja mag. Tea Rogelj, koreografinja in profesorica na AGRFT Tanja Zgonc, samozaposlena v kulturi, igralka Maruša Majer in predsednik komisije - igralec, član SNG Drama Ljubljana Nik Škrlec se je soglasno odločila, da enoletno štipendijo prejmejo:
Brina Klampfer za nadaljevanje izobraževanja na AGRFT - projekt, ki ga bo razvijala, nosi delovni naslov Vaja za vojno.
Obrazložitev: Brina Klampfer, samozaposlena v kulturi, že leta deluje v slovenskem gledališkem prostoru kot vsestranska ustvarjalka: režiserka, igralka, dramaturginja in producentka. Ob študiju primerjalne književnosti je obiskovala delavnice dramskega pisanja, režirala lastne avtorske projekte, ustanovila literarno revijo Ocvirk, je soustanoviteljica Društva študentov primerjalne književnosti in KUD Krik ter vodja Festivala dramske pisave Vzkrik. Delovala je na Festivalu Borštnikovo srečanje, Mladi Levi, v Mini teatru. Kot dramaturginja sodeluje s Tinom Grabnarjem, Sebastjanom Staričem in Silvanom Omerzujem. Svoje izobraževanje bi rada nadaljevala na AGRFT. Projekt, ki ga bo razvijala, nosi delovni naslov Vaja za vojno. Idejno je trdno zasnovan v sklopu zgodovine in intimnega dojemanja velikih zgodovinskih premikov generacije, rojene na področju nekdanje Jugoslavije med letoma 1974 in 1984.
Komisija meni, da je Brina Klampfer, ki s talentom in vnemo neumorno raziskuje gledališče zelo dragocena za slovenski gledališki prostor in ji zato podeljuje enoletno štipendijo Sklada Jerneja Šugmana.
Urša Kavčič, za umetniško izpopolnjevanje v tujini na New York Film Academy.
Obrazložitev: Urša Kavčič je v času študija na AGRFT v Ljubljani pokazala širok igralski razpon in svež pristop k igri, kar ji je prineslo akademijsko nagrado Zlatolaska. V času študija je pela v zboru Carmen Manet, se dodatno učila solo petja, nastopila v muzikalu Rent Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer je dokazala svojo pevsko in plesno nadarjenost. Prav slednjo želi izpopolniti in nadgraditi s študijem muzikala na New York Film Academy, kjer je letos uspešno opravila sprejemne izpite za enoletni študijski program Musical Theatre. S svojo vizijo in željo po deljenju pridobljenega znanja obeta, da bo pripomogla k razvoju muzikala na slovenskih odrih. Prepričani smo, da se bo študija lotila z igralsko veščino in predanostjo odgovorne ustvarjalke, zato ji Sklad Jerneja Šugmana podeljuje štipendijo za njeno umetniško izpopolnjevanje na New York Film Academy.
Gaja Pöschl za Raziskovalno nalogo o zgodovini in delovanju Združenja dramskih umetnikov Slovenije od leta 1918 do danes
Obrazložitev: Gaja Pöschl je po izobrazbi univerzitetna diplomirana literarna komparativistka in profesorica zgodovine, zaposlena je kot šepetalka v SNG Drama Ljubljana. Študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani je zaključila z najvišjimi ocenami. Njena magistrska naloga Dramska ustvarjalnost slovenskih zdomcev v Argentini 1947-1991 pri mentorju prof. dr. Janezu Vrečku dokazuje odličnost. Kot študentka se je dodatno izobraževala, svoje izkušnje je pridobivala v Mestnem muzeju Ljubljana, Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Narodni in univerzitetni knjižnici, Šentjakobskem gledališču, na Televiziji Slovenija ter v Kulturni redakciji Radia Slovenija. Že več kot deset let za slednjo piše knjižne in filmske kritike, občasno pa objavlja prispevke tudi v reviji Sodobnost, gledaliških listih in drugih publikacijah.
Strokovna komisija verjame, da bo Gaja Pöschl, katere delovanje in zanimanje je vseskozi povezano s kulturo, zlasti pa z gledališčem, strokovno in ustvarjalno posvetila raziskavi o zgodovini in delovanju Združenja dramskih umetnikov Slovenije od leta 1918 do danes ter ji zato podeljuje enoletno štipendijo Sklada Jerneja Šugmana.