Ivana se skrivoma predaja potovanju po naši preteklosti. V svoji fantaziji jo obnavlja skupaj s svojo sestro, ki si jo prikliče v misli kot duhovno dvojčico. V igro je Zeijeva vključila različne jezikovne diskurze: iz slovenske mitologije, zgodovine, politike in iz Cankarjevih besedil. Različne prvine besedila učinkujejo kot elementi igre, travestije in nove interpretativne kombinacije. S tem avtorica poudarja dvojnost, izmuzljivost in paradoksalnost človekove eksistence in sveta.
Režiserka: Rosanda Sajko
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Glasbeni opremljevalec: Peter Čare
Ivana - Jožica Avbelj
Iva – Marijana Brecelj
Ivica - Ana Duša
Anica - Tina Smrekar
Mož in Moški glas - Srečo Špik
Sin - Mica Kolšek
Mama in Mati - Iva Zupančič
Barica in Druga ženska - Lenča Ferenčak
Učiteljica - Nika Juvan Kalan
Moški - Evgen Car
Otroški glasovi - Neža Dovžan, Peter Pavšič, Tina Bertoncelj, Aleš Lahrnar, Mica Kolšek, Ana Duša, Tina Smrekar
Ženski glasovi - Judita Hahn Kreft, Mara Černe, Mina Jeraj in Nada Bavdaž
Glasbeni izvajalec - Miroslav Hočevar
Uredništvo igranega programa,
posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1989.