Miloša Kosca, docenta na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, kustosa in publicista, občinstvo Mladinskega že pozna, saj je v prejšnji sezoni skupaj z Boštjanom Naratom in Matjažem Ličerjem sestavljal »stalno omizje« dela Dežele pridnih, ki ga je vodil Boštjan Narat. Tokrat sta z Naratom moči združila v okviru cikla Takorekoč. V svojem gledališkem eseju Miloš Kosec o pohištvu razmišlja kot o pokrajini družbe. Tako, kot fotografije sob in stanovanj na nepremicnine.net povejo o sedanji družbi več kot sociološka raziskava, lahko seznam predmetov Federalnega zbirnega centra, ki je po drugi svetovni vojni domoval v Cukrarni, beremo kot vstopno točko v slovenski interier dvajsetega stoletja. Nekje med revno opremljeno sobo, v kateri sta umrla Kette in Murn, in fevdalno dvorano z galerijo prednic_kov, ki so sem prišle_i iz Attemsovega gradu Slovenska Bistrica, se skriva interier slovenskega dvajsetega stoletja.
Kurator cikla esejev Takorekoč: Boštjan Narat
Nastopajo: Miloš Kosec, Anja Novak, Stane Tomazin
Koprodukcija: Cukrarna in Slovensko mladinsko gledališče