Knjiga o legendarnem igralcu Branku Cvejiću (1946−2022) na več kot 400 straneh prinaša številna avtorska besedila. Zbornik ni le pomemben dokument o izjemnem umetniku in njegovih dosežkih na področju kulture in umetnosti v mestu, državi in celotni regiji nekdanje Jugoslavije, temveč tudi o letih skupnosti, druženja, bližine, dela, minevanju časa in poskusih ločevanja.
V knjigi S Cvejo je zbrana vrsta avtorskih besedil in je pomemben dokument o izjemnem umetniku ter njegovih dosežkih na področju kulture in umetnosti v mestu, državi in celotni regiji nekdanje Jugoslavije. Spomini nas skozi knjigo vodijo od časa, ko je Branko Cvejić vstopil v svet umetnosti, preko nepozabnih predstav v njegovem Jugoslovenskom dramskom pozorištu, in od legendarnega Baneta Bumbarja iz TV nanizanke Grlom u jagode, vse do zadnjih vlog. Knjiga je koncipirana tako, da so v osmih poglavjih predstavljene pomembne življenjske in poklicne prelomnice Branka Cvejića.
Takšen koncept je urednico Beko Vučo usmeril, da avtorje besedil poišče ne samo med bližnjimi sodelavci na področju kulture, kolegi iz gledališkega in umetniškega sveta celotne regije nekdanje Jugoslavije, temveč tudi v njegovem privatnem okolju, predvsem v družini in med dolgoletnimi bližnjimi prijatelji. Skozi vrsto avtorskih besedil in fotografij vidimo tudi zaznambe obdobij, v katerih je Cvejić živel in ustvarjal, kot umetnik, ki je bil nenehno dejaven in je svojo delovno dobo nesebično posvetil umetnosti, utemeljeni na visokih etičnih, estetskih in družbenih kriterijih. Za Cvejićem so ostale stvaritve vrhunske vrednosti, realizirane v časih, ki mu niso bili vedno naklonjeni ter številni dosežki, ki na uradni ravni niso bili vedno priznani tako, kot si je on to zaslužil. Ta knjiga je korak v počastitev tej nesebični navzočnosti in delovanja v naši kulturi in umetnosti.
Branko Cvejić ni bil le priča ali opazovalec, aktivno je sodeloval v različnih obdobjih, v katerih je živel, ne glede na to, ali je šlo za igro, delo direktorja gledališča, ali meščansko ter družbeno identiteto, ki je v njegovem primeru bila jasna in dosledna. Zato knjiga zajema vse te dimenzije njegove javne osebnosti in se neizogibno bere tudi kot pričevanje o času, ali o časih, ki so v našem podnebju pogosto bila zaznamovana z burnimi in turbulentnimi dogodki. Takšen pristop je izjemnega pomena, saj zgodovine ne opazujemo le kot vrnitev v preteklost, ampak kot anticipacijo prihodnosti.
V založbi beograjskega založnika Clio in Fundacije Moj Balkan, je knjigo uredila Beka Vučo, v Uredniškem odboru pa so Ksenija Radulović, Aleksandar Milosavljević in Zoran Hamović. Drugi glavni sodelavci na knjigi so Jelena Kovačević Barać, ki je zbrala in priredila vseobsežno dokumentacijsko-arhivsko gradivo ter Dragana Lacmanović, ki je knjigo oblikovala.