Rosana Hribar & Gregor Luštek: Mali plesni simpozij

:
:
Mali plesni simpozij je namenjen plesnemu in koreografskemu paru Rosani Hribar in Gregorju Luštku, ki posamično ustvarja z različnimi plesalci, koreografi in režiserji, medtem ko ju najbolj zaznamuje skupna pot v seriji duetov spektakularnega »tarantinovskega« koraka, ki jih od leta 2008 pripravljata na vsaki dve leti.

Foto: Arhiv Cankarjev dom

Serije njunih duetov so predstave o življenju; te razpirajo vpogled v intimno in profesionalno delovanje koreografskega para, in v slovenski sodobni ples vnašajo svojevrsten pečat in gibalni izraz, ki sproti zabrisuje meje med osebnim in zasebnim, med jezikom in govorom, med emocijo in erosom in ki ga najbolj natančno opredeljuje sintagma »brutalna iskrenost.« Plesno govorico novomeškega para, ki ju mnogi primerjajo z veliko dvojico Pino & Pia Mlakar, bodo razprli različni ustvarjalci in drugi, ki so njuno pot, skupno ali posamično, še posebej zaznamovali.

O plesni govorici umetnikov Rosane Hribar in Gregorja Luštka se bodo pogovarjali:

  • Zala Dobovšek (kritičarka in dramaturginja) - predstavitev preglednega teksta, ki ga je v ta namen pisala za gledališki list;
  • Daliborka Podboj (publicistka in plesna kritičarka) - o dolgoletnem spremljanju dela plesalcev in koreografov;
  • Živa Brecelj (PTL - producentka) - o vlogi PTL kot dolgoletnem producentu in konkretno o pogledu producenta;
  • Tomaž Rode (DBUS) - o sodelovanju  z avtorjema, ki delujeta tako na področju sodobnega plesa kot baleta oziroma lahko prečita oboje;
  • Matjaž Farič (plesalec, koreograf) - o dolgoletnem sodelovanju z obema plesalcema in koreografoma;
  • Maša Kagao Knez (plesalka in koreografinja) - o sodelovanju z Rosano Hribar;
  • Jernej Lorenci (režiser) - o sodelovanju z Gregorjem Luštkom.

Simpozij bo vodila in povezovala Andreja Kopač.

***

Rosana Hribar in Gregor Luštek, koreografa in plesalca, sta vidna predstavnika generacije sodobnih plesalcev zgodnjih sedemdesetih let in nagrajenca Prešernovega sklada 2015 za izjemne umetniške dosežke.

Skupaj in posamezno sodelujeta z vodilnimi avtorji sodobnih uprizoritvenih umetnosti. Kot koreografa delujeta doma in v tujini. V zadnjih letih še posebej izstopajo serije njunega spektakularnega koraka v dvoje. Zanje sta prejela številne nagrade mednarodnih koreografskih tekmovanj (v Hannovru, Ludwigshafnu, Beogradu) in domače nagrade, med njimi Trdinovo nagrado Mestne občine Novo mesto in Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana. Njun Duet 012 je vseevropska plesna mreža Aerowaves izmed 582 predstav izbrala za eno od dvajsetih najboljših predstav Evrope, domače občinstvo pa jima je podelilo nagrado za najboljšo predstavo na 5. bienalu slovenskega sodobnega plesa Gibanica. Letos sta za izjemne umetniške dosežke prejela nagrado Prešernovega sklada.

Čeprav sta oba Novomeščana, pa je njuna profesionalna plesna pot je od samega začetka povezana s Plesnim Teatrom Ljubljana, v katerem sta se v zgodnjih devetdesetih letih plesno izpopolnjevala in plesala v odmevnih predstavah uveljavljenih koreografov ter ustvarjala lastne avtorske predstave.

V zadnjem desetletju in pol sta delala skoraj z vsemi najpomembnejšimi slovenskimi koreografi in s številnimi gledališkimi režiserji, hkrati pa v PTL ustvarila tudi serijo avtorskih projektov, ki so njun sodobni transžanrski pas de deux izpopolnili do svojevrstnega plesnega organizma. Nagrade na nekaterih najuglednejših mednarodnih plesnih tekmovanjih so potrdile njuno plesno izpopolnjenost, ki jo plesalca v Ljubljani gradita in vzdržujeta v mednarodno neprimerljivih pogojih. Prav vsak duet (8 let, 10 let, Duet 012, Štirinajst, 16) je bil nagrajen, Duet 012 pa je osvojil več prestižnih domačih in mednarodnih nagrad. Kot lahko razberemo tudi iz utemeljitev Župančičeve nagrade in nagrade Prešernovega sklada, ju strokovna javnost vse glasneje upravičeno imenuje unikatni umetniški par, po perfektnosti umetniškega izraza pa dediča velikega slovenskega plesnega in koreografskega izročila Pie in Pina Mlakarja. Njuni dueti, v katerih se njuno zrelo plesno mojstrstvo kaže kot lirična plesna poezija človeškega približevanja in oddaljevanja, pa se s svojo predanostjo umetnosti zazira v nebo in prepoznavno žlahtni slovenski in evropski gledališki prostor.