Radijska izvedbo dramskega besedila Mirana Jarca Vergerij je režiral Aleš Jan. Dramsko delo predstavlja enega najdoslednejših zgledov slovenskega ekspresionizma in poleg drame Ognjeni zmaj predstavlja vrh Jarčevega opusa. Miran Jarc je v drami Vergerij poskušal prikazati sodobni čas in svet, ki je ujet v kozmičnem nasprotju med kaosom in prihodnjo harmonijo. Na osnovi tega nasprotja je predstavil boj med golim razumom in voljo do ustvarjajoče duhovne sprostitve oziroma boj med tehnokratsko vodeno družbo in posameznikom kot subjektom. Nosilci tega boja so junaki Jarčeve drame: na eni strani tehnokratski ideolog Kern (Pavle Ravnohrib) in vladajoči, na drugi uporniški samotni mislec Vergerij (Boris Ostan) in ljudje, ki so žrtve krutih metod vladavine kapitala. Naslovni junak v iskanju ubranega, smiselnega življenja ni uspešen, ker se človekov duh ne more sprostiti s pozitivnimi dejanji v svetu, kjer vladata boj za oblast in nasilje; njegovi prebivalci, gospodarji in hlapci pa so si podobni po zverstvih. Iz te občečloveške problematike Jarčeve drame je avtorica radijske priredbe Mojca Jan Zoran poskusila izločiti ter dodatno poudariti eksistencialne probleme sodobnega človeka, ki ga muči zavest o negotovosti in boleče izkušnje s krutim, nasilnim svetom.