Komedija.
Brešan z veliko mero humorja, a tudi tragičnosti, ki se na silovit način razpre v koncu igre, prepleta tri plasti dogajanja. Prva je ideja partijskega sekretarja Bukovca, da bi preprosti kmetje in delavci zaigrali Tragedijo o Hamletu, danskem kraljeviču, ki jo mora proti svoji volji prirediti učitelj Škufca, edini izobraženec v tej od boga zapuščeni vasi iz dalmatinske Zagore, kjer prebivalci v boju za golo preživetje, nimajo veliko posluha za kulturo. Druga plast je zgodba o tem, kako vaška partijska funkcionarja Bukovec in Maček v zapor spravita očeta Jožka Skoka, z lažno obtožbo, da je poneveril zadružni denar. Tretja plast te gre v igri pa temelji na ljubezenski zgodbo Jožka in Anice, hčerke tretjega vaškega oblastnika, Franca Purgerja. Vse tri plasti so od prizora do prizora vedno bolj prepletene in pred gledalčevimi očmi se odpre nešteto, tudi za naš čas relevantnih vprašanj o tem, kdo rabi »kulturno prosvetljevanje« in kaj v resnici pomeni za preproste Mrdušane kultura ali »kultura«, ki naj bi jo udejanila po(ne)srečena predelava tragedije o Hamletu.