Pozicije moči v sodobnem gledališču

Okrogla miza v sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana

Kdo nam z odra pripoveduje katere in čigave zgodbe? Če želi biti gledališče prostor družbene odgovornosti, ki raznolikost živi na odru in izza njega, se mora spremeniti. Lotiti se je treba kulta gledališkega genija.

Kdo so direktorji in umetniški vodje, kdo dobi priložnost režije in kdo so avtorji besedil? Kako je leta 2018 s spolno enakopravnostjo v gledališkem svetu? V slovenskih institucionalnih gledališčih dobi režijo največ ena tretjina režiserk, uprizarjani so večinoma avtorji, na vodilnih položajih je visok odstotek žensk. Kaj dejansko vpliva na spolno uravnotežen repertoar ali na odpravo strukturnega seksizma in plačnih anomalij? Ali je seksizem tako kot v družbo zakoreninjen tudi v gledališki aparat? Kako ga odpraviti, če je?

V Nemčiji je leta 2016 nemški kulturni svet, ki se zavzema za spolno pravičnost v nemški kulturni panogi, izdal študijo Ženske v kulturi in medijih. Pregled aktualnih tendenc, razvoja in predlogov rešitev. Leta 2017 ji je po naročilu nemške državne sekretarke za kulturo Monike Grütters sledila študija Ženske v kulturi in medijih. Evropska primerjava. Podatki so znani. 78 % nemških gledališč vodijo intendanti, 70 % vseh uprizoritev na velikih odrih uprizarjajo režiserji in 75 % vseh besedil napišejo avtorji moškega spola, medtem ko ženske po navadi prevzemajo nevidno in slabo plačano delo. Da o "gender-pay-gapu" sploh ne govorimo. V Nemčiji je v zadnjih letih nastalo nekaj reprezentativnih gibanj, ki se za odpravo neenakosti borijo tako na kadrovski, strukturni kot na vsebinski ravni: Pro Quote Bühne, ensemble-netzwerk, Theater.Frauen so samo najbolj vidne. Kaj pa pri nas, se problema sploh zavedamo?

Sodelujoči:
Lisa Jopt (Ensemble Netzwerk)
Eva Jankowski (Pro-Quote-Bühne)
Teja Reba (Mesto žensk)
Uršula Cetinski (Cankarjev dom)

Okroglo mizo je zasnovala Urška Brodar, ki jo bo tudi moderirala.