Poetični klavir (Pianoforte poetico) je posvečen tako poeziji intimnega in evokativnega italijanskega pesnika Giana Marie Villalta kot tudi poeziji Marka Kravosa, pronicljivega pesnika čudeža in igre, ki opeva lepoto, a ne brez kritike sodobnega sveta. Dva ameriška skladatelja, George Crumb s severa in Alberto Ginastera z juga, spremljata verze. Med delom Stockhausna in Liszta v izvedbi dveh pianistk tvorijo glasbeno-poetični trenutek, počitek med zvoki. Mediteran v grafiki Franka Vecchieta, slikarja brez meja, spremlja pesnikove verze in nam vrača lastno pripoved prostora.
Performance Poetični klavir (Pianoforte poetico) ima dva dela: prvi je posvečen poeziji Gian Maria Villalte, intimnega in evokativnega pesnika, čigar verzi obujajo preteklost ter dosegajo ostra opažanja sedanjosti; druga pa Marku Kravosu, pronicljivemu pesniku čudeža in igre, ki opeva lepoto, a v svojih stihih ni brez razočaranja in kritike sodobnega sveta.
Istočasno, dva ameriška skladatelja, eden s severa, George Crumb, drugi z juga, Alberto Ginastera, spremljata verze, hkrati pa ohranjata pesniško individualnost skozi sam zvok in lasten jezik. Crumb se izraža z nekonvencionalno uporabo klavirja, posvečanjem pozornosti zvokom narave, njeni končnosti, delom na odmevih in dolgotrajni uporabi pedala, vnašanjem zunanjih predmetov v klavir, igranjem s petjem in recitacijo pianista. Tudi njegove partiture, projicirane v ozadju, so umetniško delo in so zgrajene kot odsev filozofskih in poetičnih pomenov njegovih skladb. Razmišljanja o času, končnosti, mejah spoznanja, ki so tudi razmišljanja pesnika Gian Mario Villalte. Alberto Ginastera pa nas popelje na najbolj oddaljene konce juga, v ritme popularne glasbe argentinske pampe in njenih plesov, kot je malambo. Naslovi skladb se nanašajo na značilne like iz pamp, starega pastirja (viejo boyero) in gavča (gaucho). Ritmi pampe od daleč dopolnjujejo naravne prostore, sredozemske pokrajine, njegove vetrove in vonjave, ki jih opeva Kravos. Mediteran v grafiki Franka Vecchieta, slikarja brez meja, spremlja pesnikove verze in nam vrača lastno pripoved prostora.
Stockhausenova Klavierstücke I Examen in Lisztova Dantejeva sonata tvorita glasbeno poetični trenutek, počitek med zvoki. Franz Liszt je skladbo komponiral leta 1849 po navdihu pri branju Božanske komedije Danteja Alighierija. Polni naslov skladbe je Après une lecture du Dante: Fantasia quasi Sonata in izhaja iz istoimenskega dela Victorja Hugoja. Slišimo jok duš v peklu in polnost blaženih duš v nebesih.
Poetični klavir (Pianoforte poetico) je transverzalni performance, v kateri se verz in glasbeni stavek spremljata in dopolnjujeta ter nam vračata pogled umetnikov, na stvari tega sveta.
Nastopajo:
Maria Iaiza, klavir (Italija)
Klara Lužnik, klavir (Slovenija)
Ana Facchini, dramska interpretacija (Slovenija)
Avtor grafik: Franko Vecchiet
Režiserka: Ana Cecilia Prenz
Prevajalci: Alenka Jovanovski, Patrizia Raveggi, Daria Betocchi, Arnaldo Bressan, Roberto Dedenaro
Gostujeta KUD Hiša Kamna Radovljica in Pordenone Piano City.
Program:
Gian Mario Villalta (pesmi)
cikel Bela svetloba vzhoda
cikel Hiše / relikti
Maria Iaiza, klavir
Karlheinz Stockhausen: Klavierstücke I, Examen
George Crumb: Makrokosmos I: Crucifixus, The phantom gondolier, Night spell I; Makrokosmos II: Cosmic wind, Voices from “corona borealis”; Makrokosmos I in II: Spiral Galaxy, Love Death music
Marko Kravos (pesmi)
Beseda pa ni konj
Kačji lev, Obrzdani, Metulj v okviru
Veter, Glasovi, Iglavci, Listavci,
Dišavnice, Priče, Regeneracija
Svet, V tretje, Pravzaprav
Klara Lužnik, klavir
Franz Liszt: Après une lecture du Dante: Fantasia quasi Sonata
Alberto Ginastera: Danza del viejo boyero; Danza de la moza donosa; Danza del gaucho matrero