Hans van Manen je svojo kariero začel leta 1951 kot plesalec in se že zelo kmalu posvetil koreografiranju. Ustvarjal je za Stuttgartski balet, Bavarski državni balet v Münchnu, Državno opero v Berlinu, Houston Ballet, Kanadski nacionalni balet, Pensilvanski balet, Kraljevi balet iz Londona, Kraljevi danski balet, Državno opero na Dunaju in druge. Leta 1988 se je vrnil v Nizozemsko plesno gledališče in zanj kot stalni koreograf ustvaril več kot 40 koreografij. Prejel je prestižne nizozemske strokovne nagrade in nemško plesno nagrado (1993) za prispevek k nemški plesni ustvarjalnosti v času 20-ih let. Ob 35-letnici koreografskega delovanja ga je nizozemska kraljica počastila z odličjem viteškega reda Orange-Nassau. Pet tangov za sedem parov iz leta 1977 je umetnikova po svetu največkrat izvedena mojstrovina, ki je del železnega repertoarja vseh večjih baletnih ansamblov. Koreograf si je privoščil prestop z visokih pet plesnih čevljev v klasične baletne copate. Španske prvine, skrite v glasbi Astorja Piazzolle, je združil s plesom na konicah prstov, plesalce pa zavezal presenetljivemu ritmu in čustvom, ki ob zvokih glasbe privrejo na plan. Svetovno znani balet se je zasidral v srca ljubljanskega občinstva, kritika pa je zapisala, da se neposredna čutnost temperamentnega argentinskega plesa v baletni izvedbi spremeni v »skoraj hrepenenjsko, nedosežno in eterično«.
Koreografija: Hans van Manen
Glasba: Astor Piazzolla; Pet tangov za bandoneon in spremljavo (Todo Buenos Aires, Mort, Vayamos Al Diablo, Resurreccion del Angel in Buenos Aires hora 0)
Kostumi: Jean Paul Vroom
Plešejo:
Solo par: Maia Makhateli, Petar Đorčevski
2 para: Marin Ino, Chie Kato; Lukas Zuschlag, Filippo Jorio
Dekleta: Ana Klašnja, Tasja Šarler, Urša Vidmar, Diana Radić, Elli Purkunen, Erica Pinzano k. g.
Fantje: Yujin Muraishi, Thomas Giugovaz, Chirstopher Thompson k. g.