Oj, Triglav, moj dom

:
:
Plesna in pevska predstava.
Foto: Arhiv CD
Foto: Arhiv CD
Foto: Arhiv CD
Foto: Arhiv CD
Foto: Arhiv CD

Akademska folklorna skupina France Marolt že več desetletij narekuje smernice slovenske folklorne dejavnosti, hkrati pa s svojimi letnimi produkcijami prinaša novosti z vidika poustvarjanja slovenske dediščine.

V letošnjem letu, ko Maroltovci praznujejo 75. obletnico delovanja, se bo letna predstava idejno naslonila na slovensko pevsko in plesno dediščino, ki v celoti korenini zunaj današnjih meja Republike Slovenije. Naslovna pesem Oj, Triglav, moj dom pa tudi simbolno predstavlja stično točko vseh Slovencev v zamejstvu in po svetu.

Koreografsko in pevsko se bodo tako sprehodili od avstrijske Koroške do Porabja, čez Gorski Kotar in Čičarijo do Tržaškega, Rezije in širše. V plesno predstavo bodo vključili tudi plesno dediščino slovenskih izseljencev v ZDA in jo kot prva slovenska skupina koreografsko predstavili znotraj svojega repertoarja. Gre za prvo plesno predstavo, ki se celostno ukvarja z interpretacijo in poustvarjanjem slovenske dediščine, nastale izključno zunaj meja današnje Republike Slovenije.

Koreografije predstave pripravljajo koreografi različnih generacij in pristopov – Mirko Ramovš, dr. Tomaž Simetinger, Luka Kropivnik, Ema Kovač, Anja Verderber in Marija Kapušin. Na sporedu bodo torej tako bolj tradicionalne koreografije kot tudi popolne novitete.

AFS France Marolt se je v letošnji sezoni odločil k sodelovanju povabiti tudi koreografinji, ki delujeta v drugih skupinah: umetniško vodjo Folklornega društva Gartrož in prejemnico Maroltove listine JSKD za leto 2021, Marijo Kapušin, ter nekdanjo umetniško vodjo ŽKUD Tine Rožanc in sodelavko Glasbeno-narodopisnega inštituta, Anjo Verderber.

Glasbene priredbe za predstavo bodo pripravljali Sašo Zver, Klemen Bojanovič, Oskar Stopar in Jasna Žitnik Remic, tudi vodja pevske skupine Maroltovke, ki bo na letni prestavi pevsko sodelovala.

Osnovno sporočilo pa je povezanost Slovencev v zamejstvu in po svetu znotraj bolj ali manj enotnega kulturnega prostora, ki pa je podvržen številnim zunanjim vplivom skozi stoletja obstoja. Slovenska skupnost se je tako na vseh območjih praviloma obdržala, a v spremenjenih in svojskih oblikah, ki sovisno dopolnjujejo mozaik slovenstva.