Od Bojana Stupice do Mateje Koležnik; estetski učinek Opere za tri groše

:
:
Cikel predavanj Pogledi v gledališko zgodovino.

Bertolt Brecht, Kurt Weill, Beraška opera, režiser Bojan Stupica, prevajalca Fran Albreht in Niko Štritof, dirigent Bojan Adamič, Narodno gledališče v Ljubljani, premiera 30. septembra 1937. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Slovenski gledališki inštitut in SNG Drama Ljubljana nadaljujeta s skupnimi predavanji v ciklu Slogi in Drama, kjer so uprizoritve še pred premiero osvetljene z vidika gledališke zgodovine in postavljene v širši umetniški in družbeni kontekst. Predavanja Slogi in Drama ponujajo ekskluzivni vpogled v zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja in arhivov gledališč ter občinstvo že pred ogledom posameznih predstav spodbujajo k razmisleku o temah ter vprašanjih, ki jih odpirajo izbrana dramska dela, njihova kritiška recepcija in uprizoritvena zgodovina. V tokratnem predavanju, ki se bo zaradi koprodukcijske narave uprizoritve izjemoma odvilo v prostorih SNG Opera in balet Ljubljana, se bo s teatrologom mag. Primožem Jesenkom iz Slovenskega gledališkega inštituta pogledalo na zgodovino uprizoritev Opere za tri groše na slovenskih odrih. Ta, ena najslovitejših oper 20. stoletja, ki je edinstvena zmes dramskega in glasbenega gledališča, bo v prvi koprodukciji SNG Drama Ljubljana in SNG Opera in balet Ljubljana ter v režiji Mateje Koležnik na ponovno premierno zaživela 20. marca.

'Igra z godbo v desetih slikah' Die Dreigroschenoper (1928), ki jo je Bertolt Brecht s Kurtom Weillom avtorsko priredil po prevodu angleške baladne opere Beraška opera Johna Gaya iz 18. stoletja in štirih balad Françoisa Villona, je v slovenskem gledališču med leti 1937 in 2017 doživela deset uprizoritev. V Nemčiji je Opera za tri groše požela navdušenje in tudi historiat uprizoritev v Sloveniji so zgradila presežna igralska imena, ki so danes vpisana v zgodovinski in osebni gledališki spomin. Opera za tri groše, ne glede na estetski učinek in inovativnost postavitve, vselej preveri uprizoritveno kondicijo svojega gledališkega okolja in pomeni intriganten, že koordinacijsko zahteven zalogaj. Pomenljivo, pa nekateri profilirani pisci slovenske gledališke kritike o Operi za tri groše niso pisali, postavitve so jih obšle časovno ali se kot kombinacija zabave in družbenokritične osti niso ujele z njihovimi kriteriji in preferencami. Režiserjem Bojanu Stupici, Miletu Korunu, Francetu Jamniku, Petru Lotschaku, Janu Skotnickemu, Vinku Möderndorferju, Matjažu Zupančiču, Tatjani Peršuh in Vitu Tauferju se leta 2025 pridružuje Mateja Koležnik. 

Povezani dogodki