Objekt kontejnerja – ikone, piktograma ali »črne škatle globalizacije«, ki danes organizira 90% celotne ekonomije blaga, v prvi fazi nakazuje na povezave ekonomske učinkovitosti globalnih tokov blagovnega prometa, standardizacije kontejnerske infrastrukture in abstrakcije, saj je kontejnerski ladijski promet učinkovit predvsem zato, ker je zgolj 20% vsebine kontejnerjev znane. V kuriranem ciklu bomo temo zastavili nekoliko širše, in sicer kot premislek sistema kontejnerizacije, ki »strukturira in kodira praktično vse kar pade pod njegovo domeno«, »spreminja svet v mobilno skladišče in ga organizira na način standardiziranih mobilnih prostorskih enot, zamenljivih procesov in merljivega časa (Klose 2015, 6), s čimer poobči poljubno vsebino in omogoči globalno standardiziranost.
Kuratorici serije izhajata iz dveh umetniških disciplin, gledališke in vizualne, ter skozi sodelovanje premišljujeta, kako razpreti možnosti za srečanje gledališča in vizualne umetnosti, saj menita, da takšen dialog omogoči nujno preizpraševanje mej vsakega od medijev. K sodelovanju sta povabili tri umetnice – Živa Božičnik Rebec, Mateja Bučar in Neja Zorzut – ki bodo ustvarile posamične dogodke-instalacije, ki bodo delovale bodisi kot ponavljajoč performativni dogodek bodisi kot instalacija, ki bo na ogled v uradnih urah ali kot oboje hkrati. Materiali bodo kumulativno zbrani in sopostavljeni v kontejnerjih pred Novo pošto.
Skozi serijo diskurzivnih dogodkov pa bomo skušali ustvariti smiselen razmislek o poziciji umetnosti v družbi, novih mehanizmih znotraj umetnosti ter razpreti tudi zgodovino kontejnerizacije, ki je sredi 20. stoletja omogočila standardizacijo prometa blaga in globalno ekonomijo.
Kuratorici: Kaja Kraner in Alja Lobnik
Umetnice: Živa Božičnik Rebec, Mateja Bučar in Neja Zorzut
Predavateljice/predavatelj: Kaja Kraner, Alja Lobnik, Primož Krašovec
Producentka: Tina Dobnik
Koprodukcija: Maska Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče (v okviru projekta Nova pošta)