Nova pošta odpira nov programski sklop, Gostovanja. Zaradi najaktualnejših rezultatov slovenske kulturne politike in splošne klime na področju uprizoritvenih umetnostih v Sloveniji, kjer v zadnjih letih, kljub gospodarski rasti, opažamo izrazito zategovanje pasu, stagniranje in potiskanje na obrobje, smo se počasi, a vztrajno spremenili v veličastno gledališko provinco. Do nas ne pridejo ne presežki institucionalne ne neinstitucionalne evropske in svetovne scene, se pravi, da si nimamo možnosti ogledati predstav, ki pretresajo pomembne teme zdajšnjosti in ki to počnejo na uprizoritveno inovativne načine, s čimer širijo obzorja tako občinstva kot lokalnih ustvarjalcev.
Na Novi pošti bomo to vrzel zapolnili in kot prvo v sklopu pripravili gostovanje predstave Kletev Stanisława Wyspiańskega v režiji Oliverja Frljića; februarja 2017 je bila premierno uprizorjena v gledališču Teatr Powszechny v Varšavi in že vse od takrat sproža nasprotujoče si odzive javnosti ter tako med drugim opozarja na to, da ima kultura, natančneje gledališče, na Poljskem pomembno družbeno vlogo.
Gostovanje bomo izvedli po najboljših močeh in s sredstvi, ki so nam na voljo: ker predstave ne moremo pripeljati sem, jo bomo odigrali sami. Sledil bo pogovor z ustvarjalci.
Kaj: V trenutku, ko se povezave med politično oblastjo in Cerkvijo zdijo izjemno močne, Cerkev pa znova poskuša vplivati na delovanje poljskih družbenih institucij in na naše vsakdanje življenje, si avtorji predstave prizadevajo odgovoriti na vprašanje, ali se je takim mehanizmom mogoče upreti. Koliko na naše odločitve vpliva katoliška morala? Kako vpliva na poglede ljudi, ki se imajo za vernike, katolike, kako pa na tiste, ki se imajo za ateiste? Koliko poskusi katoliške cenzure, avtocenzura, strah pred obtožbami zaradi »žaljenja verskih čustev« vplivajo na sodobno umetniško produkcijo na Poljskem?
Avtorji predstave uporabljajo motive iz istoimenske drame Stanisława Wyspiańskega in tako ustvarijo avtentično, večplastno sliko sodobne religioznosti in ateizma. V gledališču, ki je tudi samo zasnovano na določeni hierarhiji, ki pogosto implicira mehanizme podrejanja in poniževanja, se umetniki sprašujejo, ali se je mogoče rešiti strahu pred oblastjo oziroma samega mehanizma oblasti nasploh.
Predstava je namenjena polnoletnim. Vsebuje prizore spolnosti in nasilja ter versko tematiko, ki je, čeprav uporabljena satirično, za nekatere gledalce lahko sporna. Vsi prizori v predstavi so fiktivni in del umetniške vizije avtorja.