Tavanje v temi, natikanje derez, čakanje na val, skoraj nič , prah v snopu luči, rdeča nit, rdeča mrežaodločitev za rez, stampedo, okrušek obreda, leteče maslo, trak in indukcijska plošča, vse pod kepo, vlobanji in pod rebri, ogenj v slonovem salonu, tiktakanje nenavite kure, utripajoča rdeča reč,filodendronova korenina v luknji odmevnika, ribje znanje, mislim jate, dočim vodo točim, ravno tu,dvigovanje in spuščanje prepone, hadi hadih adiha diha, mrmranje, kot da za steklenimi vrati, vabečiprej, zdaj sumničavi pogledi, kad ušes, kajenje ušes, dim iz ušes, ulom v nezaklenjeno. Vse to in nič odtega na (Ne)formi #103.
Kaja Draksler je pianistka, skladateljica, improvizatorka, učiteljica. Za opisovanje njenega glasbenega udejstvovanja, delavnosti in širine je nujna uporaba superlativov. Prejemnica mnogih nagrad in štipendij je pri osemnajstih odšla na študij klasične kompozicije na Nizozemsko. Kmalu je spoznala in postala nepogrešljiv del famozne holandske impro scene. Pregovorno izzivalne, špasne, neolikane, ludistične in stremeče k brisanju stilskih in historičnih glasbenih mej. Kaja Draksler igra, komponira, izdaja plošče in ogromno nastopa tako s starostami kot so Ab Baars ali Terry Ex (iz pankovskih The Ex) kot z izjemnimi glasbenicami in glasbeniki mlajše generacije (Susana Santos Silva, Onno Govaert..)
Tilen Lebar je še ena od naših ladij na tujem. Po študiju saksofona na Mariborskem konservatoriju in po neformalnem mentorstvu Uroša Rojka za kompozicijo je namreč opravil magisterij iz slednje v Haagu na Nizozemskem, kjer trenutno živi in ustvarja. Za svoje skladateljsko in izvajalsko delo je prejel več nagrad. Leta 2017 tudi študentsko Prešernovo nagrado za kompozicijo Plastenje časa. Kot improvizatorja in skladatelja ga zanimajo razširjene inštrumentalne tehnike in njihova barvna skladnost. Iz njegovih del seva globoko poznavanje tradicije zahodne umetne glasbe in sodobnih eksperimentalnih tokov.
Jošt Jesenovec je najbolj aktiven na področju improvizacijskega gledališča, v katerem deluje kot performer, učitelj, občasno tudi kot producent. Zanima ga vse v povezavi s to obliko ustvarjanja: kaj lahko sproži v tistem, ki se z njim ukvarja, njegov umetniški potencial, pa tudi njegova uporaba na čisto neumetniških področjih. Ustvarja daljše in krajše improvizirane predstave, največkrat v okviru Gverila teatra, pa tudi v Impro ligi, kjer je bil v lanski sezoni izbran za najboljšega improvizatorja. Sicer pa se znajde tudi v uličnem gledališču, kjer sta mu všeč predvsem nepredvidljivost okolja in interakcije z občinstvom. Zaposlen je na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana, kjer poučuje impro delavnico in italijanščino.
Luke Thomas Dunne se je leta 1995, pri desetih letih, pridružil baletnemu programu Leicestershire Arts in Education in plesal balet, dokler se leta 2003 ni vpisal na plesno univerzo LABAN v Greenwichu v Londonu. Julija 2006 je diplomiral iz plesnega gledališča, vendar se je njegova profesionalna plesna kariera začela šele marca 2007. Prvič je profesionalno nastopil pri Operi North v Grand Theatre-u v Leedsu v Združenem Kraljestvu v doubble-bill-u Les Noces ter Dido and Aeneas v koreografiji Alette Collins. Nato se je julija 2007 uspešno udeležil avdicije za plesno skupino En-Knap v Ljubljani in postal njen plesalec. Od leta 2021 do 2023 je poleg nastopanja tudi vodil skupino kot vodja vaj in so-umetniški vodja.
Kuratorka plesnega programa: Nina Fajdiga
Kurator glasbenega programa: Andrej Fon
Gib: Jošt Jesenovec, Luke Thomas Dunne
Glasba: Kaja Draksler, Tilen Lebar
Produkcija: Zavod Sploh
Nastopajo: Kaja Draksler, Tilen Lebar, Jošt Jesenovec in Luke Thomas Dunne
***
(Ne)forma, serija izvedbenih improvizacij, povezuje dva medija, oziroma ustvarjalce iz dveh umetnostnih zvrsti, glasbenike, ki se na poseben način ukvarjajo z zvočnostjo, in izvajalce, katerih glavno orodje je njihovo telo; neguje in omogoča razvoj improvizacije kot prakse in odrskega dogodka; je študijsko-procesno orientirana in pozdravlja napake, zdrse, odrske katastrofe, saj se zaveda, da so to najboljši študijski primeri.
V letu 2023 cikel snujeta Nina Fajdiga in Andrej Fon.
Če ne želimo, da (Ne)forma sama po sebi postane oblika, moramo sodelujočim umetnikom odpreti možnost, da predlagajo in preizkusijo svoje konceptualne parametre. Poleg plesalcev in glasbenikov bo (Ne)forma k skupnemu razmišljanju o improvizaciji povabila tudi režiserje performansov, pisce ali pesnike. Ideja je predstaviti ljudi, ki imajo poseben pristop do odra in umetnosti na splošno. S tem ko jih pripeljemo na ozemlje živega dogodka, verjamemo, da bi to lahko odprlo ustvarjalne izkušnje za vse udeležence (Ne)forme, tudi za občinstvo samo. Če je (Ne)forma do zdaj vabila umetnike kot goste, novi cikel vabi umetnike kot gostitelje. Odločijo se lahko spremeniti protokole, predlagati različne načine sodelovanja z občinstvom in celo lokacijo in format svoje improvizacije.
Od leta 2020 je Neforma del projekta Neodvisni.