Olinka Vištica, Dražen Grubišić
Muzej prekinjenih ljubezni je prostor, ki združuje ostanke, zaklade vsakdanjih, včasih tudi bizarnih predmetov iz vsega sveta, ki so morali zaradi razkrojene ali prevelike ljubezni najti nov prostor svojega bivanja. Med predmeti v muzeju, ki je napolnjen z zgodbami o zlomih in prepadih, lahko najdemo poročno obleko v kozarcu za vlaganje, muslimansko molitveno preprogo, žametne lisice roza barve in tudi balon v obliki ribe, ki ga je napihnil dih osebe, ki ne diha več. Muzej, ki je gostoval že po vsem svetu in katerega dom je v Zagrebu, je mednarodno prvič zadihal leta 2006 na festivalu Mladi levi. Nato sta se muzej in festival za nekaj časa razšla, čisto nič boleče, zelo prijateljsko, s popotnico, da želita le najboljše drug za drugega, in ostala v stiku. Štirinajst let po tem se bosta ponovno srečala, v neki drugi obliki, s poglobljenimi življenjskimi izkušnjami, ne samo s predmeti prekinjenih ljubezni, temveč v lecture-performansu ustanoviteljev muzeja, protagonistov prekinjene ljubezni, hrvaške filmske producentke Olinke Vištica in hrvaškega kiparja Dražena Grubišića, ki sta kot odtujeni par začela zbirati relikvije drugih propadlih ljubezni. Lecture-performans Končno gledališče ljubezni je pripoved hibridnega avtorstva nekje med vsakodnevno dokumentacijo življenja in njegovo umetniško sublimacijo, radovednim voajerizmom in kulturno antropologijo. Je predvsem pripoved o izgubah, ki so že kdaj lomile srce vsakemu izmed nas, in o trenutku, ko še nismo vedeli, da izpoved »Ljubim te bolj kot vse na svetu« ne bo trajala večno.
45 minut