Svet avtorjevega besedila je polariziran: prvi pol je zunaj, v realnem in kodiranem svetu, drugi pa ostaja v velikih sanjah, v katere zmore človek, ko odvrže vse staro, privajeno, in postane svoboden. Realnost je torej podobna velikim sanjam, je njihova matrica, saj bi brez njih zmeraj ostali zunaj, neizpolnjeni. Zato avtor pravi: "Sanj nikakor ne smemo ukiniti. Toda Zupančičeva čakalca v nasprotju z Beckettovima v igri Čakajoč Godota natanko vesta, kaj ju čaka: enkrat se bo zgodilo, enkrat bo vse Eno.”
Režiser: Aleš Jan
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Glasbeni opremljevalec: Peter Čare
Pripovedovalec – Tone Gogala
Melon – Aleš Valič
Belon – Ivo Ban
Dekle – Nataša Ralijan
Moški – Saša Miklavc
Lovec – Franc Markovčič
Ženska – Marijana Brecelj
Uradnika – Zoran More, Grega Čušin
Šofer – Borut Veselko
Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1994.