William Shakespeare: Kar hočete ali Dvanajsta noč na slovenskih odrih
Shakespearova bržkone najboljša komedija ima naslov Kar hočete. Napisal jo je na vrhuncu svoje kariere, leta 1600, v istem času kot Hamleta in tik pred svojimi najbolj znanimi dramami, med katere spadajo Othello, Kralj Lear in Macbeth. Kar hočete je bila prvič odigrana na dvoru kraljice Elizabete I. na predvečer 6. januarja (praznik svetih treh kraljev) 1601, ko je kraljica gostila italijanskega plemiča Virginia Orsina. Ohranjeno je poročilo, da sta se oba dobro zabavala in da je smel Orsino obdržati pokrivalo na glavi, čeprav je bil v družbi kraljice.
Da se naslov ne bi zdel žaljiv prvim obiskovalcem, ga je Shakespeare spremenil v Dvanajsta noč, po datumu krstne izvedbe, ki je bila na dvanajsto noč po božiču. Komedija je bila torej očitno napisana po naročilu, obenem pa lahko zaznamo tudi Shakespearovo ironično bodico lastnemu občinstvu, saj nobeden od naslovov nima zveze z vsebino komedije. Kot bi hotel nakazati, da se je prilagodil okusu dobe ali pa morda splošnemu okusu vseh časov.
In res je v tej komediji polno vsega. Pustolovščina z brodolomom in čudežno rešitvijo dvojčkov (Viola in Sebastjan), številne zamenjave in preobleke (Viola se preobleče v moškega, zamenjujejo dvojčka), goreče ljubezni in ljubezenski trikotniki (Olivija ljubi Cesaria, Orsino ljubi Olivio, Viola ljubi Orsina …) in navsezadnje srečen konec s kar tremi porokami. Poleg tega pa še zabavni Norec, ki je obenem seveda filozof, rezoner in pesnik.
Komedija je bila zelo uspešna že ob prvi uprizoritvi in takšna usoda jo spremlja tudi ob uprizoritvah na Slovenskem. Krstno so jo uprizorili leta 1923 (Narodno gledališče v Ljubljani, rež. Osip Šest) kmalu po tistem, ko jo je v slovenščino prevedel Oton Župančič. Do danes je bila uprizorjena 15-krat, od tega 5-krat v SNG Maribor, 3-krat v SNG Drama Ljubljana, 2-krat v SSG Trst, 2-krat v SLG Celje, po enkrat pa v Prešernovem gledališču v Kranju, v Mestnem gledališču ljubljanskem in na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo.
Predavanje Gašperja Trohe, direktorja Slovenskega gledališkega inštituta, se bo sprehodilo skozi slovenske uprizoritve in skušalo pokazati, kaj je hotela slovenska publika od Shakespeara. Kdaj so bile uprizoritve uspešne in zakaj? Se Shakespearovo besedilo prilagaja vedno novim uprizoritvam in družbenim kontekstom? Je nekakšen kameleon všečnosti, ki pa ne pozabi zbosti lastnega občinstva?