»Dragulji« iz zbirk SLOGI ‒ Gledališkega muzeja

:
:
V počastitev svoje pete obletnice Slovenski gledališki inštitut vabi na gledališko-zgodovinski in umetniški večer.

Spomini na gledališki večer, 17. 2. 1900. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej

Vabljeni na družabni sprehod po dokumentarnih in umetniških pričevanjih slovenske gledališke zgodovine ob komentiranem orisu dragocenih dokumentov SLOGI – Gledališkega muzeja. Afirmacije fondov, izris slutnje o tem, kaj vse slovensko gledališko preteklost udejanja, ter kreiranje vedrega umetniškega večera in prijetnega druženja so cilji tega srečanja ob jubileju.

V okviru gledališkega večera resda ni mogoče prikazati več kot le nekaj drobcev bogatega gradiva, ki ga premore muzej, a v teh mejah se lahko sestavi stiliziran in že sporočilen mozaik in luknjičavo, a v marsičem že zgovorno predstavo o pomembnih fenomenih slovenske gledališke zgodovine; nakazati, kaj vse obsega in kaj vse jo udejanja. Kamenčkov v mozaiku bo kajpak manj od praznin, a bodo kazali tipične fenomene in s tem presegli svojo posamičnost.

Govorili bodo o umeščenosti gledališča v družbo, o notranjem ustroju in delovanju zapletenega organizma, ki se imenuje gledališče, o umetniški ustvarjalnosti v njem ter o prostoru pod soncem, ki si ga v njem mora izbojevati igralec oziroma gledališčnik. Podobo, ki jo bodo s svojimi besedami pričarala največja imena slovenske gledališke zgodovine, bodo estetsko obarvali primerki »gledališke« poezije, anekdotični zapisi, ki od nekdaj spremljajo (najbrž vsako) gledališče, pa bodo večer popestrili z drobci hudomušne vedrine.

Na romanju skozi zapuščine velikih gledaliških imen (Borštnika in Borštnikove, Šesta, Danila ter Avguste in Mire Danilove, Marije Vere in Frana Lipaha, Antona Vodnika in Slavka Jana, Radovana Brenčiča in Branka Gavelle, Hinka Nučiča in Otona Župančiča, Franceta Koblarja in Ivana Levarja, Milana Skrbinška, Cirila Debevca in Edvarda Kocbeka, Mileta Koruna in Andreja Hienga, Vladimirja Skrbinška in Dušana Moravca, Bratka Krefta in Filipa Kumbatoviča, Ade Škerl, Lili Novy in Mile Kačič … ) vas bodo po ikonotečnem, arhivskem in zvočnem gradivu vodili mag. Tea Rogelj, Ana Perne in snovalec dogodka dr. Štefan Vevar, z umetniško besedo pa jih bo spremljala prvakinja slovenskega gledališča, gledališka in filmska igralka Barbara Cerar.