Dediščine mesta


Foto: Denis Zelnik

Posvet v sodelovanju Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z društvom Hiša!, Muzejem narodne osvoboditve Maribor in Rajzefibrom

Tradicionalno se je kulturna dediščina v Sloveniji in Mariboru vezala na nacionalne mite ali pa na regionalne etnografske raznoličnosti. Izhodišče našega posveta je, da je dediščin v Mariboru in okolici več in so bolj pestre, kot jih uspejo zabeležiti registri v muzejih in zavodih. Zatorej je treba pravilno vstavljati v turistične proizvode.

Polje kulturne dediščine v Mariboru določajo številne družbene opozicije: topografsko-socialna (mesto-predmestje-podeželje), generacijska (štirje politično-ekonomski sistemu v 20. st.), etnična, razredna in institucionalna (državno-lokalno-civilno). Vsaka od teh opozicij ima ali je imela svojo človeško organizacijo, ekonomijo, kulturne mreže, ideologije, identitete in stile – svoje kulturne dediščine. Dediščine danes niso samo politični, ampak tudi gospodarski projekti družb. Spominske ustanove, klubi, delavnice, storitve in znanja mesta se po svetu integrirajo v turistične industrije. Organizatorji se sprašujemo, kako zastaviti razmerje med "domačijskim" ali integrativnim namenom in na drugi strani tržnim namenom ("izvozom dediščine")?

Na posvetu bodo sodelovali strokovnjaki s področja sociologije, antropologije, književnosti, muzejstva, novinarstva in drugi.