Antigona v New Yorku Janusza Glowackega je zgodba o človeškem dostojanstvu. Zgodba o pravici do svobode, pravici do bivanja, pravici do življenja in tudi pravici do dostojne smrti – in pogreba, kot zadnje postaje v življenju slehernika. A če je Sofokles svojo Antigono postavil na tebanski dvor, Glowacki izhaja iz diametralno nasprotno pozicije. Namesto v kraljevo palačo je dogajanje postavil v newyorški Thompkins Square Park, kralja in princese je zamenjal z brezdomci; zgodbo nam namesto najvišjih izmed odličnih pripovedujejo najnižji izmed pozabljenih.
New York in Slovenija sta varno daleč narazen. Tako z ogorčenjem gledamo nasilje ameriških oblasti do brezdomcev. A kako daleč je zares New York? Nemiri v Thompkins Square Parku so leta 1988 izbruhnili, ker se je mestna oblast odločila, da bo v parku ponoči uvedla policijsko uro ter ga obzidala s tri metre visoko ograjo in s tem preprečila brezdomcem, da bi še naprej bivali v njem. V Sloveniji smo trideset let kasneje s tri metre visoko ograjo obdali praktično vso državo …