Po podatkih Knjižnice Mirana Jarca bodo z odprtjem sobe obudili spomin na žlahtnega komedijanta, igralca Slovenskega narodnega gledališča Drama, Prešernovega nagrajenca in dolenjskega rojaka Janeza Cesarja.
V sobi bodo predstavili knjige in drugo Cesarjevo zapuščino, ki že pet desetletij domuje v tej novomeški osrednji dolenjski knjižnici. Na sodoben način in v prenovljeni podobi pa bo ta vnovič na voljo uporabnikom in drugim obiskovalcem novomeških in dolenjskih kulturnih znamenitosti.
Ob drevišnjem odprtju bodo pripravili pogovor s Štefanom Vevarjem s Slovenskega gledališkega inštituta, igralcem Andrejem Kurentom in režiserjem Alešem Janom, so še sporočili iz Knjižnice Mirana Jarca.
Cesar se je leta 1896 rodil na Dolnji Težki Vodi pri Novem mestu. Maturiral je na novomeški gimnaziji, nato je služboval kot železničarski uradnik, od leta 1914 pa v Novem mestu, na Jesenicah in v Ljubljani nastopal kot amaterski igralec.
Kot poklicni igralec je prvič nastopil leta 1921. Med letoma 1922 in 1925 se je učil pri ruskem režiserju in igralcu Borisu Putjati, ki je bil takrat član Narodnega gledališča v Ljubljani. Pred tem je obiskoval Dramatično šolo Združenja gledaliških igralcev.
Dolgo je nastopal predvsem v komičnih vlogah, sčasoma se je razvil v igralca močnih značajev. Med letoma 1949 in 1953 se je uveljavil kot gledališki vzgojitelj in predavatelj na Akademiji za igralsko umetnost. Prevedel in priredil je 31 veseloiger in skupaj z Milanom Pugljem napisal skeča Pri šefu in Domišljija. Leta 1941 ga je uprava Narodnega gledališča v Ljubljani imenovala za častnega režiserja.
Igral je še v rusko-jugoslovanskem filmu V gorah Jugoslavije, veliko je delal tudi na radiu. Leta 1948 je prejel Prešernovo nagrado. Med ljudmi je ostal zapisan kot ljudski igralec.
Leta 1965 je umrl v Ljubljani. V Novem mestu so po njem poimenovali ulico.