"Osnovni koncept je zvok, ustvarjanje zvočnih pokrajin oziroma raziskava, kako lahko preko raznih predmetov in zvočil ustvarimo zvočne pokrajine," je na včerajšnji novinarski konferenci povedala Nina Šorak.
Za razliko od osnovne pravljice sta tu glavna junaka Gerda in Kay, bratec in sestrica, ne le prijatelja, s čimer je vez med njima še tesnejša. Ko starša nekega večera odideta na ples, bi starejša sestrica morala poskrbeti za mlajšega bratca, a ta čudežno izgine, zato se Gerda odpravi na pot proti severnemu tečaju.
Vsebinsko je rdeča nit prav odnos med Gerdo in Kayjem ter tema odraščanja. "Osnova je, kaj vse moraš dati skozi, da odrasteš. Na kakšen način se je treba vreči v svet, da izkusiš meso življenja," je povedala dramaturginja.
Po besedah režiserja Grabnarja je glavni poudarek na deklici. "Glavna junakinja naše zgodbe je Gerda in spremljamo njen psihološki svet, kako skozi to potovanje ter izzive, s katerimi se mora spopasti, raste," je povedal.
V predstavi nastopata le dve lutki, torej bratca in sestrice, ki ju je izdelal Aleksander Andželović, medtem ko naslovne Snežne kraljice sploh ni videti. Celoten osrednji del predstave, v katerem Gerda potuje, je prikazan z zvokom.
Tehnično so se ustvarjalci predstave pri tem oprli na tehniko Foley arta, ki se uporablja pri filmu. Gre za ustvarjanje zvočnih učinkov s pomočjo različnih predmetov, na primer z udarjanjem kokosovih orehov lahko ustvariš zvok konjskih kopit.
"Za razliko od filma, kjer teh zvočnih učinkov, ki so naknadno posneti, sploh ne ločimo od prikazanih prizorov, ima občinstvo v tej predstavi priložnost videti, kako se ti zvoki ustvarjajo," je pojasnil režiser, ki je v LGM leta 2016 režiral že predstavo Pirat in luna.
"Lutkarja, ki v prvem delu predstave animirata lutki, postaneta v drugem delu predstave animatorja zvoka. Materialno lutko nadomesti nematerialni zvok," je ponazoril avtor glasbe Peter Kus, ki upa, da bo predstava spodbudila otroke, da bodo začeli raziskovati tudi zvočne svetove.
"Gledalcem poskušamo odpreti ušesa," je povedala Barbara Jamšek, ki ima z Miho Bezeljakom na odru zahtevno nalogo, da občinstvo pripravi do tega, da od slike preklopi na zvoke. Glede na različno starost gledalcev je po njenih besedah treba ujeti pravo ravnovesje, da bodo lahko vsi v dvorani razumeli, kaj določen zvok pomeni. "Hkrati to pomeni, da je predstava vsakič drugačna," je še dejala igralka.
Avtorica likovne podobe in scenografije je Darka Erdelji, ki je v osrčje odra postavila večjo leseno mizo, ki opravlja različne funkcije. Oblikovalka zvočnih efektov je Mateja Starič, avtor svetlobne podobe pa David Orešič.