Katja Perat / Foto: Tihomir Pinter
Katja Perat je pesnica in publicistka, diplomantka filozofije in primerjalne književnosti ter doktorandka na Washington University v St. Louisu. Njena pesniška zbirka Najboljši so padli je prejela nagrado za najboljši prvenec. Štafeto branja sodobne slovenske dramatike je sprejela iz rok Mance G. Renko. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je prebrskala bazo sodobnih slovenskih dramskih besedil in se odločila, da obiskovalcem portala v branje priporoči tekst Boris, Milena, Radko Dušana Jovanovića.
Katja Perat / Foto: Tihomir Pinter
Če tako pomislim, sem se večkrat slišala reči, da je nekaj vulgarnega na tem, da med svojim življenjem in umetnostjo naklepno ne postaviš zidu (ali jezera), ki bi ju držal narazen – in vendar je bilo pri Jovanovićevem Boris, Milena, Radko prav to, kako blizu in kako navzkriž si je prihajalo besedilo s trači iz Jovanovićevega življenja, tisto, kar je drami podelilo dodano vrednost. Sicer pa nič: ker mi uprizoritve nikdar ni uspelo pogledati, nisem zares vedela, kaj me čaka, in sem z nelagodjem predvidevala variacijo na temo kaj-hoče-ženska-kdo-bi-zares-vedel-a-bi-jo-mogoče-vprašali-pa-saj-ni-zares-treba-itak-je-ne-bi-razumeli, pa se je izkazalo nasprotno. Ženska namreč ve, kaj hoče, in kar hoče, je poliamorija: ženska, edina v Jovanovićevi drami, ki ji je sploh kaj jasno, ve, da se čustvovanja ne da ne nadzorovati ne sankcionirati, in da če je osamljena, neuresničena, neizživeta, s spomini vezana na svoje staro in s prividom zatreskanosti na svoje novo življenje, vse od tega pač drži in je treba vse od tega občutiti hkrati. Moški pa pri tem lahko samo nemočno visijo v Vesolju, pijejo in se čudijo.
Hvala Manci G. Renko za štafeto in Nadini Štefančič za to, da jo bo ponesla naprej.
Povezava: Dušan Jovanović: Boris, Milena, Radko
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/katja-perat-bere-sodobno-slovensko-dramo