Na ljubljanskem odru Orfična himna belgijskega koreografa Jeroena Verbruggna

Avtor: STA

Belgijski koreograf Jeroen Verbruggen, ki s svojimi koreografijami osvaja odre po svetu, je za SNG Opera in balet Ljubljana ustvaril celovečerno predstavo Orfična himna. V treh dejanjih se je navezal na antični mit o Orfeju, s katerim je nacionalna operno-baletna hiša začrtala dramaturško linijo zadnjih sezon. Krstna izvedba bo v četrtek ob 19.30.


Foto: SNG Opera in balet Ljubljana, Darja Štravs Tisu

Verbruggen je bil solist Les Ballets de Monte Carlo, kjer je od leta 2004 do 2014 odplesal raznolik repertoar glavnih vlog, zlasti v baletih koreografa Jeana Christopha Maillota. Trenutno je rezidenčni koreograf tega baletnega ansambla, s svojimi koreografskimi stvaritvami pa je prisoten na pomembnejših odrih po svetu, ga je na današnji novinarski konferenci predstavila umetniška vodja ljubljanskega Baleta Sanja Nešković Peršin.

V ljubljanski ansambel je po njenih besedah prinesel novo energijo, svojstven plesni slog, izredno muzikalnost, strast, radovednost, odprtost, obenem pa tudi zahtevnost ter veliko mero kreativnosti in izraznosti, ki ju terja od plesalcev.

Za prvo ljubljansko baletno premiero v tej sezoni se je navezal na antični mit o Orfeju, ki v predstavi, sestavljeni iz treh delov, ki bi lahko bili tudi samostojni, sledi Orfeju in Evridiki s tremi različnimi plesalci. V Liri se Orfej in Evridika rodita v univerzumu božanskega, v svetu bogov, boginj in muz, kjer so večna ljubezen, nedolžnost in neskončnost čistega uglašene z lepoto poezije in glasbe; odplesala ju bosta Richel Wieles in Marin Ino.

V drugem delu, poimenovanem Težnost, se zgodba o slavnem grškem pevcu in njegovi ženi dogaja na Zemlji v podobi Kente Yamamota in Ane Klašnja. V tretjem delu, Brezno, bo Evdiriko plesala Rita Pollacchi, njen Orfej bo gost iz Pariza Billy Sueiro na električni kitari, ki je za ta del prispeval tudi glasbo. To je njegova prva kompozicija za balet, kar je na današnji predstavitvi primerjal z ustvarjanjem glasbe za film.

Sicer pa je koreograf pri svoji obravnavi znane antične teme uporabil glasbo Igorja Stravinskega za Balanchinovega Orfeja. Njegovo 30-minutno delo je umestil v drugo dejanje, medtem ko sta za prvi del skupaj z glasbeno vodjo in dirigentko predstave Živo Ploj Peršuh uporabila odlomke iz del Johanna Sebastiana Bacha in Claudea Debussyja.

Kot je Verbruggen povedal na predstavitvi, je želel ustvariti triptih, v katerem je vsak del popolnoma različen, skupaj pa sestavljajo koherentno celoto. V njegovi zamisli o trojnosti - Nebu, Zemlji, Oceanu - je "Nebo v resnici Lira, ki je hkrati glasbilo in ozvezdje, Zemlja je Težnost, ki 'pripoveduje' zgodbo, in Ocean je Brezno, ki ponazarja globine mračnega, apokaliptičnega sveta". Pri tem je tretji del posvetil Evridiki in njenemu občutenju osamljenosti.

Za svojo koreografsko stvaritev je izbral veliko baletno zasedbo, ki nastopa v praktično vseh dejanjih, kot pomemben del pa je opredelil tudi scenografijo in oblikovanje videa, pod kar se je podpisal Atej Tutta, kostume Ane Savić Gecan in oblikovanje svetlobe, za katero je poskrbel Jaka Šimenc.

Ponovitve bodo sledile do 16. novembra.


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/na-ljubljanskem-odru-orficna-himna-belgijskega-koreografa-jeroena-verbruggna