Foto: SNG Nova Gorica / Peter Uhan
Glasbena igra Peter Kušter nas na cirkuški način popelje v svet neubogljivih otrok, ki za svoje grehe plačujejo ceno, ki je bila še v najbolj krutih časih prehuda.
Foto: SNG Nova Gorica / Peter Uhan
Večina otrok zaradi svojih »zločinov« umre, ostali pa so hudo fizično pohabljeni. Predstava, odeta v viktorijansko scenografijo, ustvari odtujen svet beloobraznih likov, ki meni nič, tebi nič z odra pospravljajo trupla majhnih otroških lutk. Bizarna grozljivka kaže vpliv Brechtove Beraške opere, kar je razvidno iz kostumografije in tudi režiserkine postavitve na odru. Da pa dogodek ne bi bil preveč morbiden, ekipa vse skupaj pospremi z groteskno mimiko in gestiko, popačen pripovedovalec pa s črnim humorjem zabava publiko, ki se smeje, pa čeprav so le nekaj sekund nazaj na odru z vilicami zaklali malčka. Ustvari se kontrast, ki je razviden pri vseh elementih predstave in je pospremljen s kičasto, a izjemno dickinsonovo vizualno podobo, v kateri so igralci domači in suvereni. V svojih težkih, izprijenih in izmaličenih vlogah so suvereni in sinhroni, njihov potencial je do konca izkoriščen, ritem predstave pa ne pade niti, ko se pripovedovalec »nonšalantno« zažene v publiko.
***
Vsebino Biltenov 52. Festivala Borštnikovo srečanje in [B]bloga ustvarjajo študentke in študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter mariborske in ljubljanske Filozofske fakultete.
Povezave:
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/refleksija-peter-kuster