Andreja Inkret / Foto Pauli
Klasična filologinja Andreja Inkret je štafeto branja sodobne slovenske dramatike sprejela iz rok Jere Ivanc. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je prebrskala bazo sodobnih slovenskih dramskih besedil in se odločila, da obiskovalcem portala v branje priporoči teksta Lizistrata in Neron Andreja Rozmana Roze.
Andreja Inkret / Foto Pauli
Najprej hvala Jeri Ivanc za štafeto.
Če je že štafeta, kot je zapisala Jera, z mano zašla v klasičnofilološke vode, se spodobi, da jim ostanem zvesta. V branje priporočam Lizistrato in Nerona Andreja Rozmana Roze. Ti dve besedili sta po mojem mnenju vrhunski: zabavni, domiselni in polni tistih jezikovnih vragolij in obratov, zaradi katerih je Roza svojevrsten fenomen na področju jezika. Čeprav sta bili mišljeni kot libreto, prva za muzikal, druga za rock opero, se prav lepo bereta tudi kot samostojni dramski besedili.
Predvsem pa Rozina Lizistrata in Neron vsak po svoje potrjujeta, da premišljene sodobne različice starih tem in motivov vedno govorijo o našem, sodobnem svetu.
Na primer, tako Aristofanova kot Rozina Lizistrata ustavita nesmiselno politiko moških, ki ne znajo prenehati z vojno. Njun uspeh sloni na dobro znani taktiki: seksualnem štrajku, oziroma kot sočno razloži Rozina Lizistrata: »Nobena nobenmu ne da, dokler se vojna ne konča.« A ko moški klonejo, se izkaže, da je bila starogrška Lizistrata, ki je v 5. st. pr. n. št. lahko nastala zgolj kot fantazma v moški glavi, pri reševanju sveta učinkovitejša kot sodobna Lizistrata, ki v drugem tisočletju zlahka postane političarka. V Aristofanovih Atenah je po vojni vse spet lepo in prav, v sodobni Lepeniji in sosednji Krasoniji pa niti ne. Dobro namreč vemo, nam ob koncu namigne Roza, kako je s politiko. V njej človek, naj bo kateregakoli spola že, le stežka ne postane, če si lahko sposodim besedno zvezo uboge moške žrtve v tej komediji, »težka svina«.
»Napiš mi dramo, kjer bo konc total krvav,« na drugi strani vpije nori rimski cesar Neron Seneki, ki kot razumnik v pobesnelih časih lahko stori le malo, skoraj nič. Tudi ta kruta, a obenem na moč duhovita zgodba o cesarju, ki mu je ob vseh sočasnih političnih problemih najpomembneje, da ima talent, še zdaleč ni samo antična.
Štafeto z veseljem predajam Petri Tanko, ki se na gledališče dobro spozna.
Povezave:
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/andreja-inkret-bere-sodobno-slovensko-dramo