Foto: Freeimages
Društvo Asociacija in predstavniki nevladnikov v kulturi so danes opozorili, da je razpis za izbor sofinanciranja javnih kulturnih programov na področju umetnosti za prihodnja štiri leta "poln nerealnih zahtev in spornih pogojev". Napisan je tako, da onemogoča rast, razvoj in delovanje NVO, poudarjajo in si želijo njegove spremembe.
Foto: Freeimages
Predsednica društva Asociacija Jadranka Plut je opomnila, da je med najbolj alarmantnimi točkami razpisa uvedba vstopnin, kar bo najbolj prizadelo področje vizualnih in intermedijskih umetnosti, zaradi vstopnin pa so lahko ogrožena tudi izvajanja večjih evropskih projektov, ki zahtevajo brezplačen dostop do kulturnih vsebin. Razpis zahteva, da lahko med nevladniki koprodukcijo prijavi zgolj izvršni producent, medtem ko za javne zavode velja, da se vsakemu od koproducentov prizna njegov vložek, ministrstvo pa želi poslovne reference kulturnikov preverjati preko plačljive zasebne storitve, ki večine producentov nima zajete v baze.
Ob tem na Asociaciji poudarjajo, da razpis prinaša še vrsto drugih dvoumnosti in nepotrebnih administrativnih ovir. Nekateri sodelujoči na današnji novinarski konferenci so opomnili, da razpis izkazuje nenaklonjen odnos države do nevladnikov in težnjo k destabilizaciji sektorja. Predsednica Asociacije je spomnila, da je ministrstvo v letu 2018 napovedalo povečanje sredstev za kulturo za 10 milijonov, za delovanje nevladnih organizacij pa je predvideno več kot desetodstotno znižanje sredstev.
Katerina Mirović iz Foruma Ljubljana je poudarila, da je bil razpis objavljen brez napovedi in se številni prijavitelji nanj niso mogli pripraviti. Pobiranje vstopnin po njenih besedah izvajalcem programov nalaga višje stroške, vezane na davčno blagajno in računovodstvo, prav tako bi vstopnine od ogleda razstav odvrnile naključne mimoidoče, ranljive skupine ter mlade, kar je nasproti želji ministrstva, da bi bila kultura čim širše dostopna dobrina.
Uroš Veber iz Zavoda Projekt Atol je razsvetlil problematiko siljenja avtorjev k odpovedi avtorskim pravicam. V osnutku pogodbe, na katerega morajo ustvarjalci pristati ob prijavi na razpis, namreč piše, da mora producentska hiša od avtorja prevzeti avtorske pravice v materialnem delu za vsa obdobja in teritorije in s tem "v materialnem smislu razlastiti umetnika", temu ostanejo zgolj moralne pravice. Zadeva se po Vebrovih besedah dodatno zaostri, ker bi morale producentske hiše še odkupovati dela, ga nato opremiti z določeno Creative Commons licenco in omogočiti brezplačen dostop do njegovega dela.
Jure Novak iz Gledališča Glej je opozoril, da je uveljavitev vstopnin skregana z redno propagirano logiko decentralizacije kulturnih vsebin, saj je večina festivalov zunaj Ljubljane brezplačnih. Vprašal se je, zakaj ministrstvo namesto izdajanja vstopnic organizacijam preprosto ne naloži vodenje evidenc. Kritičen je bil do samih obrazcev razpisa, glede finančne konstrukcije pa je dodal: "Nobenega na ministrstvu ne zanima, kako zares finančno posluje nek zavod ali društvo. Zanima jih zgolj, ali znamo izpolniti tabelice."
Zdi se, kot da so na ministrstvu izumili postopek, v katerega nas skušajo stlačiti, da bi delovali, je bil kritičen Jurij Krpan iz Galerije Kapelica. Verjame, da gre za poskus discipliniranja nevladnikov, za "poskus oblikovanja in določanja, kaj naj delamo". Zaposleni na ministrstvu niso tisti, ki ustvarjajo umetnost, je poudaril. Opomnil je tudi na neupoštevanje meddisciplinarnega križanja vsebin posamezne organizacije in teženj k temu, da si vsaka izbere svoje glavno področje delovanja.
Ministrstvo za kulturo je razpis za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti objavilo konec avgusta, izteče pa se 9. oktobra. Jadranka Plut je povedala, da so na Asociaciji v zvezi z omenjenim razpisom z ministrstvom stopili v dialog že pred njegovo objavo ter pripravili dva posveta, na katerih so razmišljali o predlogih, usmerjenih v razvoj NVO, ki bi jih vanj vključili.
Po objavi razpisa so ugotovili, da na ministrstvu niso upoštevali skoraj nobenega predloga. Kmalu za tem so skušali ponovno vzpostaviti dialog z ministrstvom in jim poslali pisne predloge, opombe in razmišljanja o objavljeni dokumentaciji, a še niso prejeli odgovorov. Za sestanek z ministrom Tonetom Peršakom in njegovo ekipo pa so se uspeli dogovoriti šele za 5. oktober.
Jadranka Plut poudarja, da je štiriletni programski razpis na področju umetnosti eden temeljnih mehanizmov podpore neodvisne umetnosti. Po njenih besedah ima ministrstvo možnost, da popravi vsebine razpisa, ko je ta še v teku, in posledično tudi podaljša datum njegovega izteka. "Prizadevamo si, da bi nas ministrstvo uslišalo in vse sporne točke spremenilo," je sklenila.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/asociacija-z-nevladniki-opozarja-na-nerealen-stiriletni-programski-razpis-na-podrocju-umetnosti