Kratko in jedernato: Super! Upam, da se bom takega lahko udeležila tudi v prihodnosti. (Monika Knavs)
Delavnica, ki jo je vodila mlada dramatičarka Kim Komljanec, je v okviru 40. Tedna slovenske drame med 28. marcem in 2. aprilom potekala v Prešernovem gledališču Kranj. Namenjena je bila posameznikom, ki se dramskega pisanja lotevajo prvič, pa tudi bolj izkušenim piscem.
VESNA ROGL: Novico, da sem sprejeta na delavnico dramskega pisanja za začetnike, sem sprejela z navdušenjem, pričakovala pa raje nisem ničesar, saj podobnih izkušenj doslej še nisem imela. Potemtakem torej ne morem zapisati, da je delavnica presegla moja pričakovanja. Bom raje rekla, da je bila preprosto navdušujoča. Čeprav se nas je zbralo devet popolnoma različnih si »začetnikov«, smo se kaj hitro povezali v pravi ustvarjalni tim z neverjetno energično voditeljico Kim Komljanec na čelu. V sproščenem in prijateljskem vzdušju smo preko iger in vaj, podkrepljenih s strokovno, a tudi navadnim laikom z lahkoto razumljivo razlago spoznavali lastnosti kvalitetne, za režiserje in gledalce privlačne drame. Nov pogled na le-to je bil impresiven: pisanje drame, ki bi jo lahko z mirno vestjo postavili na oder, se je izkazalo za trd oreh, ki pa ga je moral treti vsak sam s svojo domišljijo in spretno roko, Kim pa nas je z izčrpnimi vprašanji o naših likih, dramskem dogajanju ipd. vodila skozi pisanje in nas spodbujala, da iz svoje stvaritve stisnemo kar največ in najboljše.
Če potegnem črto pod celotnim tednom »treninga«, lahko rečem, da sem pridobila mnogo več kot le novo znanje in uporabne nasvete, ki so popotnica in motivacija za nove podvige. Od ustvarjalnosti in domislic naelektreno ozračje podstrešne sobe Prešernovega gledališča v Kranju, dobra volja, smeh, zanimive debate … Vsaka podrobnost je sooblikovala vtis prijetne izkušnje, ki ne bo zlahka ušla iz spomina.
*******
JOŽI KOKALJ: Dramska delavnica mi je zelo všeč, sem se prvič udeležila in upam, da bom še dobila priložnost. Pohvaliti moram, ker ste organizirali in preskrbeli nedeljsko kosilo in celotno delavnico brezplačno za udeležence. Tudi obravnava naših dramskih iger, napisanih in oddanih do naslednjega petka je spodbuda in velike pohvale vredna.
Lepo vas pozdravljam in želim lepe praznike!
*******
KAJA CENCELJ: Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj ni namenjen le strokovni javnosti, temveč vsakemu, ki ima svet gledališča vsaj malo rad. Pa tudi vsem tihim občudovalcem teatra, ki jih zanima, kaj se dogaja za zaveso, pred uprizoritvijo in nastankom dramskega besedila.
Letos je tako gledališče prijazno ponudilo delavnico tudi za čiste amaterje, ki so dovolj radovedni in pogumni, da se preizkusijo v pisanju melodrame, tragedije ali komedije. Pod mojstrskim vodstvom mlade dramatičarke Kim Komljanec, ki je odgovorila na vse naše smiselne nesmisle, smo teden dni nabirali temeljna znanja na področju dramskega, dramaturškega in gledališkega. Pojmov smo se lotevali teoretično in praktično, preko pisanja, razprave in igre. Ž
Že pri prvi nalogi in vprašanjih, kdo smo in zakaj smo tu, se je izkazalo, da smo ultra pisana skupina; razlike so bile pravzaprav povsod, v spolu, starosti, izobrazbi, izkušnjah, zanimanju, prepričanju, še najbolj pa v naših idejah in domišljiji. Kot tabule rase smo korak za korakom spoznavali proces nastajanja dramskega besedila, temeljne dramske, dramaturške ter gledališke izrazne in oblikovne možnosti. Stol, naša prva žrtev, je postal inspiracija za haiku, kratko zgodbo in dramsko besedilo. In ker drama prikazuje, ne pripoveduje ali opisuje, smo ta naš visoko opevani stol uporabili še na odru v različnih vlogah. Če smo v prvi uri še napenjali možgane, kaj sploh drama je, smo bili po tej vaji že bližje njenemu bistvu. Ko smo se dokopali do osnovnih elementov dramskega besedila (oseba, zgodba, čas in prostor, tema, ideja, zunanja in notranja struktura dramskega besedila…), smo že lahko verjeli Aristotelu, da je tragedija posnemanje nekega resnega in zaokroženega dejanja primernega obsega v olepšani besedi, na dejaven in ne na pripovedni način, ki zbuja sočutje in grozo ter očiščenje takšnih občutij. Da bi zmogli dramaturško strukturirati še svoje dramsko besedilo, smo se ustavili pri interpretativnih možnosti dialoga in njegovem pomenu v izbranih konfliktnih situacijah. »Če ni nujno, je odveč,« je poudarjala Kim. »Je konflikt lahko še večji? Bi se lahko še bolj kompaktno povezal z idejo? Se to pokaže skozi akcijo, dogajanje? Kaj se dogaja in kaj se zgodi?« so bila vprašanja, ki smo si jih postavljali vsak dan ob pretresanju naših kratkih besedil, da bi kar najbolj sledili ekonomiki besed, nujnosti dogodkov ter konsistentnosti dramskih oseb in besedila. Drama je koncentrat življenja, se je vraščalo v kreativne misli tako raznolike skupine. Kim je uspela iz nas izvleči na stotine nezapisanih zgodb in predstav, ko smo preizkušali uprizoritvene možnosti realizacije teh besedil. Kaj mislite kam, v kakšen svet, smo se prestavili s podanimi koordinatami: Hamlet, živalski vrt in posilstvo? Ali stavkom »Miha je požrl pest tablet«, ki je dobil na vsako repliko še 10 zakajev? Naša igralska sobica v PGK je bila tako vsak dan natrpana z novimi junaki, ki niso ali pa so vedeli, kaj hočejo, ki so se zapletali v notranje in zunanje konflikte, ko smo jih obsipavali z glagoli, jim pripisovali številne aktivnosti in jim metali polena pod noge. Nesrečniki in srečniki so bili podvrženi intenzivnemu čustvenemu dogajanju, njihove želje, hotenja in akcije vrednotene, gnali smo ji do ekstremov ali jih (ne)pravično pokopavali. Zato ne bodite presenečeni, če boste čez leto ali dve, morda pet, brali dramo ali pa si ogledali predstavo, ki je nastala na podlagi dramskega besedila izpod peresa Joži, Katje, Lare, Marine, Matjaža, Monike, Špele ali Vesne. Morda tudi izpod tipk mojega prenosnika.
POVEZAVE:
Kim Komljanec na Geslu
Kim Komljanec na Repu
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/utrinki-iz-delavnice-dramskega-pisanja-za-za%C4%8Detnike-vseh-stopenj