V psihodrami je dobrodošel vsak odrasel posameznik ne glede na leta ali poklic, ki se skozi igro želi srečevati s sabo in drugimi. Za psihodramo niso potrebne posebne igralske sposobnosti.
Konec avgusta se na Kruščah obeta štiridnevna delavnica z mednarodno uveljavljeno psihodramatičarko Sue Daniel, v začetku septembra pa informativni delavnici Uvod v psihodramo in Psihodrama in gledališče pod vodstvom izr. prof. Tomija Janežiča, gledališkega režiserja in psihodramskega psihoterapevta. Na informativnih delavnicah bo predstavljeno tudi delo rednih skupin, ki se bosta sestajali v sezoni 2016/2017 in sicer:
- klasična izkustvena PSIHODRAMSKA SKUPINA
- izkustvena skupina PSIHODRAMA IN GLEDALIŠČE
Vtisi z delavnic psihodrame na Kruščah:
"Delavnica psihodrame, ki sem se je udeležila na Kruščah, je bila ena izmed redkih delavnic, tekom katere si je udeleženec lahko vzel ves čas in prostor, ki ga je potreboval. Ponudila se ti je namreč možnost do absolutnosti zateči se v lastno ustvarjalnost, kapricioznost in samovoljnost - v radikalnem poudarku na svojskosti volje, želje, potrebe in nuje - kar vse je za umevanje pojma kreativnosti samo in zgolj imperativ!"
(Diplomirana sociologinja, novinarka na področju kulture, umetnosti)
"Neverjetno, kako lahko skozi zgodbo drugega odkrivaš zaprašene koščke svojih zgodb, koščke, ki se sestavijo v novo celoto. Tako preprosto, tako resnično! Vloge se izmenjujejo in v njih se zrcali tvoje življenje, da bi lahko prepoznal začarane kroge in pogledal skozi druge oči. Iz čiste radovednosti."
(Plesalka in univerzitetna diplomirana fizičarka)
"Skozi psihodramo sem neposredno izkusila dejansko aktivno moč transformacije osebnostnih neskladij v mislih, besedah in dejanjih. Intuitivno, spontano in večinoma zabavno."
(Študentka)
"S psihodramo sem se prvič spoznal ravno na delavnici v Kruščah. Izjemna izkušnja; ki odkriva preteklost osebka tako na zavednem, kot nezavednem; ki pelje vsakogar v intenzivno doživljanje mnogoterih zgodb, ki spontano prihajajo na površje; ki izzove paleto neskončnih čustev, od najbolj empatičnih do bolj ignorantskih, a vseh enako zaželjenih, dopustnih in možnih."
(Študent)
"Psihodrama je bila zame povsem nova izkušnja. Doživel sem občutek katarze, ki ni imel zveze z gledališčem, temveč zgolj s človekom. Od psihodrame čutim, da postajam boljši človek, da sem naredil korak več zase, da sem stopil korak dlje. Ne spominjam se, da bi kadarkoli prej prišel do podobnega občutka oddiha oziroma razrešitve (nekega bremena) in vedel kaj in kako naprej. Skupina je tukaj, da te podpre, da ti ponudi bolj neposredno srečanje z ovirami in problemi, ljudmi in pojavi iz tvojega življenja. Sam se lahko vrtiš v začaranem krogu, iz katerega nikakor ne najdeš izhoda. Pomembno je tudi, kakšen je voditelj. Imel sem srečo naleteti na izvrstne voditelje, ki so me vodili kot dobri duhovni vodje, kot kapljo vode na dlani, s starševsko pozornostjo, vendar so ostali pri tem popolnoma neopazni. Deliti problem z drugimi daje občutek lahkote. Vsi se nahajamo v isti situaciji, vsi se prepoznavamo skozi tuje probleme, vsi smo protagonisti in nadomestni egi. In morda najpomembnejša stvar - v psihodrami ni tekmovanja. To ni gledališče."
(Igralec)
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/psihodrama-na-kruscah