Foto: Iztok Dimc
Slovensko mladinsko gledališče (SMG) je v koprodukciji z Zavodom Maska ob 25. obletnici samostojne Slovenije zasnovalo predstavo in v glavno vlogo postavilo državo samo. Namen njenih ustvarjalcev je bil, da na podlagi javno dostopnih dokumentov verno odslikajo del poosamosvojitvene politike, ki buri duhove še danes. Premiera bo 20. aprila.
Foto: Iztok Dimc
Predstava z naslovom Republika Slovenija - premiera je že razprodana - je sestavljena iz treh delov. V prvem resnična oseba, upokojeni kontraobveščevalec, na kratko razloži zgodbo, kako je na ministrstvu za obrambo dobil nalogo, da iz omare vzame in zapakira 17 milijonov mark.
Drugi del se dogaja pri predsedniku republike, ko skupaj s še petimi najpomembnejšimi "sodelavci" političnega vrha razpravlja o Sloveniji, med drugim o trgovini z orožjem oziroma tranzitu orožja prek države. Za omizjem sklenejo, da Slovenija tega ne bo več počela in da bo tudi javnosti predočila, da tega niti nikoli ni počela.
Ta del je, kot so ga v SMG včeraj že odigrali novinarjem, verna uprizoritev magnetograma s seje januarja 1993, s katere je bila leta 2011 odstranjena oznaka tajno. Kar je po besedah direktorja gledališča Tiborja Miheliča Syeda zanimivo, je, da predstavlja realno politično situacijo, ki je bila ključna ob nastanku države. Na oder so jo postavili brez zavzemanja kakršnikoli političnih stališč ali kazanja s prstom. Interpretacije ob tem se bodo, je prepričan, pojavile same.
Tretji del, ki bo v stekleni dvorani Gospodarskega razstavišča, bo nekoliko bolj spektakelsko-parodični obliki združil interpretacije Depale vasi. Ena je iz policijskega zapisnika, druga je interpretacija, ki so jo imeli specialci na sodišču, itd. je naštel Mihelič Syed. Znano po njegovih besedah pa je, da pravne odgovornosti za ta dogodek ni bilo definirane in da je po desetih letih zastaral.
Čeprav bi gledalci navzven morda sklepali, da bo predstava politično angažirana, temu po direktorjevih besedah ni tako. "V resnici gre samo za fokus na dogodke, s katerimi se različni interpreti poosamosvojitvenega obdobja ukvarjajo še danes. Še vedno jih ti dogodki razdvajajo, še vedno so na nek način izvor tega, zakaj obstajajo zamere, zakaj se mogoče politika ne zna zediniti, itd. In hkrati so neki konstitutivni elementi, ki zaznamujejo določeno državo," pravi Mihelič Syed.
"Kar prikazujemo, je realpolitična situacija, s katero odstranjujemo to neko mitološko tančico, kako se veliki očetje slovenskega naroda pogovarjajo med samo: kot ljudje, vsak s svojimi interesi, strahovi. Problemi, ki jih rešujejo, so veliki, predvsem pa so zanimivi njihovi interesi ob tem."
In zakaj so se odločili ravno za omenjeno sejo? Razlogov je po direktorjevih besedah več. Eden od njih je magnetogram, ki besedilno deluje v slogu političnega trilerja. Druga je odločitev, ki jo politični veljaki sprejmejo glede orožja. "Če pa k temu dodamo naše vedenje, koliko denarja od prodaje orožja je dejansko končalo v proračunu, potem vemo, da ta seja le ni tako nepomembna," je pojasnil Mihelič Syed. Po njegovih besedah je ravno ta seja simptom vseh afer, ki so se dogajale kasneje, tudi z mediji.
Ustvarjalci so se odločili, da njihova imena v kontekstu te predstave niso pomembna, zato ostajajo anonimni, pomembni sodelavci pri njenem nastajanju pa so bili preiskovalni novinarji. Kot je še povedal Mihelič Syed, gre za sodelovanje preiskovalnega novinarstva in umetnosti, kar je, sodeč po letošnjem dobitniku oskarja za najboljši film V žarišču Toma McCarthyja, trenutno precejšen trend v svetu.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/predstava-smg-sodelovanje-umetnosti-in-preiskovalnega-novinarstva-v-glavni-vlogi-drzava