Foto: Daniel Novakovič/STA
V Šentjakobskem gledališču Ljubljana so v soboto, 9. aprila, odprli razstavo ob 95-letnici delovanja Neskončna igra in na tradicionalni Harlekinski noči podelili nagrade za vidnejše dosežke v zadnji sezoni. Z razstavo bo repertoarno gledališče abonmajskega tipa, ki združuje ljubiteljske igralce in profesionalne gledališke ustvarjalce, spomnilo na prehojeno pot.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Verjetno najstarejše še delujoče ljubiteljsko gledališče v Evropi so leta 1921 ustanovili čitalničarji. V gostilni Pri Lozarju, v predelu okrog ljubljanske cerkve sv. Jakoba, so takrat odigrali nekaj komičnih točk s petjem in glasbo. Ustanovljen je bil dramatski odsek kulturnega društva za Šentjakobski okraj, je zapisala avtorica razstave in članica gledališkega ansambla Katarina Glavan Batagelj.
Prvi Šentjakobski oder je zaživel v hiši na Gornjem trgu. Izraz Šentjakob je sčasoma izgubil krajevni pomen in je postal sinonim za Šentjakobsko gledališče. Leta 1922 je prevzel mesto režiserja Milan Skrbinšek. Skrbinškovo obdobje se je leta 1929 končalo, ker je moral zaradi nerazumevanja takratnega vodstva Narodnega gledališča odpovedati sodelovanje.
Šentjakobski oder se je v sezoni 1932/33 preselil v Mestni dom, kjer domuje še danes. Gledališče je utihnilo le v času 2. svetovne vojne, ko so italijanski okupatorji porušili oder in ostale prostore spremenili v spalnice za svoje vojake. Po vojni so obnovili oder in gledališče je dobilo polpoklicni status. Kar 12 igralcev je bilo stalno angažiranih, drugi pa so prejemali skromen honorar.
Pomemben del za spoznavanje družabnega življenja Ljubljane je arhiv Šentjakobskega gledališča. Tu je shranjenega veliko slikovnega gradiva uradnih fotografov gledališča, med katerimi so bili tudi Vlastja Simončič, Tihomir Pinter, fotografiral je celo Ivo Boscarol.
Gledališče še danes vztraja pri svojem poslanstvu. V svoje vrste sprejema nove, predvsem mlajše člane. Iz šentjakobskih vrst so vstala mnoga znana igralska imena, med njimi Stane Sever, Fran Milčinski-Ježek, Bine Matoh, Dragica Potočnjak, Saša Pavček, Nataša, Barbara Gračner, Barbara Cerar, Maja Martina Merljak in Jurij Zrnec.
Programsko je bilo Šentjakobsko gledališče vedno naravnano v bolj lahkotne vsebine, v zadnjem času pa tudi k projektom, ki ne najdejo prostora v drugih gledališčih. Danes je gledališče organizirano kot društvo, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. Njegov glavni financer je Mestna občina Ljubljana. Običajno na sezono pripravi pet do šest premier, ki si jih ogleda več kot 30.000 gledalcev.
Gledališče in člani so prejeli vrsto nagrad na regijskem, državnem in mednarodnem nivoju. Vsako leto svojim najboljšim igralcem in zunanjim sodelavcem podelijo interno nagrado harlekin. Upravni odbor gledališča je prve harlekine podeljeval že v 60. letih, s krajšo prekinitvijo tudi v 90. letih, od sezone 2005/2006 pa redno.
Kronološka postavitev, ki bo stalna razstava gledališča, je nadgradnja panojske postavitve izpred petih let.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/v-sentjakobskem-gledaliscu-bodo-spomnili-na-svojo-95-letno-zgodovino