Oliver Frljić / Foto: Iztok Dimc
Objavljamo pismo javne podpore, ki smo ga prejeli iz Slovenskega mladinskega gledališča.
Oliver Frljić / Foto: Iztok Dimc
V znak protesta ob napadih na Oliverja Frljića, intendanta Hrvaškega narodnega gledališča Ivana plemenitega Zajca na Reki, režiserja, ki že leta sodeluje s Slovenskim mladinskim gledališčem (in drugimi slovenskimi gledališči), in v znak podpore naši partnerski hiši, reškemu HNK, objavljamo prevod pisma, ki ga ja Frljić namenil hrvaški in mednarodni javnosti. Če se v javnosti z neposrednim izpostavljanjem umetnika dopušča njegov javni linč in poziva k njemu, potem nas ne čudi, da na ulicah prihaja do napadov in groženj.
Neodgovorne, grozilne izjave, ki so na Hrvaškem postale nekaj vsakdanjega, nas le opozarjajo na to, da lahko vsi, ki delujemo v kulturi, v nekem novem političnem trenutku postanemo žrtve prihajajočih konservativnih kulturnih politik. Opozarjajo nas tudi na pomen aktivnega delovanja v kulturi in umetnosti, na zavest o tem, da je naša kritična ostrina potrebna bolj kot kdaj prej. Upamo, da bo naš poziv naletel na širši odziv slovenske javnosti, saj smo vsi skupaj odgovorni za javni prostor, ki si ga delimo.
Goran Injac, umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča
***
Oliver Frljić: Imamo oblast, ki vodi specialno vojno proti svojim državljanom
Potem ko so režiserju in intendantu reškega Hrvaškega narodnega gledališča (HNK) vlomili v stanovanje na Reki, malo pred tem pa tudi njegovemu dekletu v Zagrebu, se je ta na javnost obrnil z naslednjim pismom:
"Vedno pogostejše grožnje, ki jih prejemam tako rekoč od prvega dne svojega intendantskega mandata v reškem HNK, h katerim je znatno prispeval tudi del sedanje politične vrhuške – v tem kontekstu je vsekakor treba poudariti predvolilne obljube prvega podpredsednika vlade Tomislava Karamarka, da bo, ko pride na oblast, reško HNK znova naredil hrvaško in narodno, pa tudi nedavno pismo predsednice vlade Republike Hrvaške Kolinde Grabar-Kitarović, v katerem je našla veliko razumevanja za nestrpnost do določenih javnih osebnosti, med njimi tudi do mene, in s tem ulici prižgala zeleno luč za obračun z nacionalnimi čarovnicami –, so ta konec tedna dobile novo razsežnost, ker so se preselile tudi na moje bližnje.
Najprej so v petek vlomili v stanovanje mojega dekleta v Zagrebu, nato pa sem v nedeljo odkril, da se je enako zgodilo tudi z mojim stanovanjem. Jasno je, da tu ne moremo govoriti o nikakršnem naključju, temveč o nedvoumnem sporočilu, kaj bi se lahko še zgodilo, če bom nadaljeval svoje javno delovanje. Očitno vsi dosedanji načini zastraševanja – od anonimnih grozilnih pisem, med katerimi je eno vsebovalo fotografijo z montažo prizora, kako mi sekajo glavo, do tega, da so letos reški HNK oblegali vojni veterani in navijači, ki so enoglasno skandirali, da se bodo napili moje krvi, pa večkratnih sporočil, da je v gledališču podstavljena bomba, ali nedavnega grafita v Vinkovcih Smrt Oliverju Frljiću – niso obrodili sadov, zato se je NN odločil vstopiti v mojo zasebnost.
Ob tem prav bode v oči, kako se to zadnje dejanje ujema z vsem tistim, kar v javnosti proti meni govori HDZ. Če ni institucionalnih mehanizmov, s pomočjo katerih bi me ta stranka in njeni sateliti lahko odstavili s funkcije, ki jo trenutno opravljam, potem vedno obstajajo tisti neinstitucionalni – udariti po družini ali dekletu. Ob več priložnostih sem rekel, da bom imel prav predsednico Kolindo Grabar-Kitarović za odgovorno, če bo po njenem hujskaškem pismu prišlo do eskalacije fizičnega nasilja. Čeprav do fizičnega nasilja še ni prišlo, za ta novi cikel zastraševanj, ki je uperjen proti mojim bližnjim, pripisujem odgovornost prav njej in politični stranki, iz katere prihaja. Njuno javno delovanje že dlje časa podžiga nestrpnost in sovraštvo, medijsko nasilje, izbruh fizičnega nasilja pa je le vprašanje dni. Žal je zanimivo, da sem sinoči, potem ko sem odkril vlom, policistom večkrat razložil o prejšnjem vlomu, o njegovi tako rekoč identični izvedbi, o vseh grožnjah, ki sem jih deležen, in sumu, da gre za načrtno zastraševanje. Prosil sem jih tudi, naj stopijo v stik z dežurnim kriminalističnim inšpektorjem in ga o tem obvestijo, vendar so mi rekli, da moram, če obstajajo takšni sumi, sam oditi na policijsko postajo in to prijaviti. Na policijski postaji so mi dežurni kriminalistični inšpektorji, namesto da bi naredili zaznamek in zbrali morebitno dokazno gradivo, pojasnjevali razliko med žalitvijo in grožnjo. Tako sem se naučil, da je, kadar mi kdo na ulici zakliče »Frljić, četnik!«, to žalitev, če mi kdo grozi, da se bo napil moje krvi, pa je to že mogoče okvalificirati kot grožnjo. Čeprav sem podrobno pojasnjeval kontekst in vse, kar se mi je dogajalo, nisem dobil nikakršne policijske zaščite. Gospod Orepić, upam, da se bodo stvari malce spremenile, ko me bo prihodnjič kdo fizično napadel."
Oliver Frljić
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/slovensko-mladinsko-gledalisce-izreka-javno-podporo-oliverju-frljicu