Ivo Petrič in Tone Partljič / Foto: Tamino Petelinšek, STA
Proslava na predvečer kulturnega praznika je minila v duhu odpiranja novih umetniških interpretacij. Sedma kitica Zdravljice je bila predstavljena v več jezikih oziroma načinih izvedb. Sporočilo je pomenljivo preseglo slovenske meje. Nagrajenec Tone Partljič se je najprej v svojem slogu pošalil iz aktualnih zadev, potem pa zresnil.
Ivo Petrič in Tone Partljič / Foto: Tamino Petelinšek, STA
Partljič je v slavnostnem nagovoru opomnil, da tudi umetnika navdih lahko obišče kadarkoli, vedno mora biti pripravljen, a dodatka ni. Kritičen je bil do dojemanja komedije, ki nima mesta v treh slovenskih narodnih gledališčih, hkrati pa pod komedijo razumemo vse - od stand upa do cenenih televizijskih serij. V čast mu je, da je bil z veliko Prešernovo nagrado vendarle nagrajen - komediograf.
Podelitev nagrad je ves čas spremljala sedma kitica Zdravljice. Režiser Mare Bulc je imel jasno poanto: kako sporočilo, slavljenje lepšega sveta, zveni v različnih jezikih in interpretacijah. Nastopili so Ali R Taha, Chris Eckman, Nagisa Moritoki, Katinka Dimkaroska, Damir Avdić, Pia Zemljič, Nadežda Tokareva in Natalija Morozova ter Irena Preda.
Prejemniki nagrad Prešernovega sklada skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, režiser Janusz Kica, slikar Aleksij Kobal, pesnica Cvetka Lipuš, kiparka Mojca Smerdu ter igralka, plesalka in performerka Katarina Stegnar, kot oba velika nagrajenca, pisatelj Tone Partljič in skladatelj Ivo Petrić, so pred izročitvijo priznanja o sebi in svojem delu spregovorili prek videov. To je utišalo marsikatero kritiko, da pri slovenskih podelitvah nagrad lavreati sploh ne pridejo do besede. Povsem na koncu proslave so nagrajenci delili še svoje mnenje o Zdravljici in njenem sporočilu, ki je danes precej pod vprašajem. Stegnarjevi se zdi že stavek "žive naj vsi narodi" neumesten, namreč kateri narodi? Ter da strahu pred drugačnostjo ali izjemnimi dosežki "res ne šteka".
Skladatelj in zborovodja Čopi je nagrado prejel za stvaritve in poustvaritve zadnjih dveh let, gledališki režiser Kica za režiji Kafkovega Gradu in Cankarjevega Pohujšanja v dolini šenflorjanski, slikar Aleksij Kobal za razstavi Nocturno in Območje zajetja v Obalnih galerijah Piran. Pesnica Lipuševa je bila nagrajena za pesniško zbirko Kaj smo, ko smo, kiparka Smerdujeva za razstavo Skulpture v Murski Soboti, igralka, plesalka in performerka Stegnarjeva pa za stvaritve zadnjih dveh let.
Predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj je ob tem opozoril, da je Prešernov dan, ki je hkrati državni praznik, v časih odprtih vprašanj, vsesplošne krize, nezadovoljstva in dvomov, še posebej nujen. Prešernove nagrade med drugim po Bogatajevem mnenju slavijo posameznika, ki je stopil iz povprečja in postavil pod vprašaj umetniško polje, v katerem deluje. Tudi to je v časih uniformiranosti mišljenja redko, čeprav za svobodo mišljenja nujno.
Kot kaže, je prišlo pri pripravi kulturnega programa do zapletov. Kot je po proslavi povedal režiser Bulc, je bil pri delu cenzuriran, vladala je bojazen, da bi bila proslava preveč kritična. "Tehnične ovire so v glavah, " je bil jasen.
Povezava:
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/partljic-na-presernovi-proslavi-tudi-umetniki-zaradi-nepricakovanega-navdiha-v-stalni-pripravljenosti