Pogovor s Tonetom Partljičem

Avtor: Vita Zgoznik

Salon modernih umetnosti v Mariboru. V prostor, kjer se že tako počutim povsem domače, prijetno, sem čakala pogovor s Tonetom Partljičem, slovenskim pisateljem, dramatikom, scenaristom, predvsem pa komediografom.


Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič/Arhiv FBS

Pogovor se je pričel. Ob Partljiču so sedeli še drugi pomembni člani zasedbe »salonsko-odrsko veličastnih šest« ki so kreirali včerajšnji pogovor. Naj omenim samo Janeza Karlina, nekajkratnega člana gledališkega sveta SNG Maribor, ki nam je pogovor takoj popestril z velikom ščepcem svojega humorja: »Dan brez smeha je izgubljen dan. In ker imamo za predsednika današnjega srečanja komediografa, mislim, da je prav začeti srečanje tako. S smehom.« Pričakovala sem klasičen intervju. Pričakovala sem več o zgodovini Borštnika. Pričakovala sem drugačno atmosfero. A pogovor, ozračje, vsi tisti pozitivni ljudje. Zdelo se je, kot da sestanjkujejo staroste Borštnikovega srečanja. Tudi sam Partljič je dejal, da imamo sestanek in bomo na koncu sprejeli sklepe. Pa smo jih res. Ampak ko potegnem črto, ne morem mimo tega, da sem se počutila kot soustvarjalka. Mi, obiskovalci, smo v veliki meri usmerjali dogodek. In zato sem na koncu pogovora povprašala gospoda Partljiča o tem, kako on vidi današnje gledališče: »Veš, kako je. Star sem 75 let in na gledaliških odrih sem dal skozi marsikaj. Naj režiserji poskušajo sto svetov, počasi se bo zadeva razjasnila. So predstave, v katere marsikaj ne sodi, saj so dobre in potem, npr. golota vse pokvari. Tudi Vlado Novak je rekel, da je med eno predstavo cel čas molil, da se igralka ne bo slekla, ker je bila predstava tako dobra. A tudi gledališče gre s časom naprej. Danes govorimo veliko o perfomansu, ker je to že fizična predstava. A potrebno se je zavedati, da smo narod, ki ima korenine v literarnem gledališču. Naše gledališče je literarno.« K temu bi dodala le še: hvala, gospod Partljič. Navdihnili ste me, za tale sestavek. Navdihnili ste me, ne samo za tale sestavek. Navdihnili ste me, ko ste mi kasneje še dejali, da tudi vi pogrešate klasične komedije oziroma predstave na odru. Pa le nisem edina. Še obstaja upanje. Hvala Vam za to.

***

Vsebino Biltenov 50. Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentke in študenti mariborske Filozofske fakultete, ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in zunanje prostovoljke. Ponovno pa bilten sodeluje tudi z gledališkim portalom SiGledal.

Povezave:


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pogovor-s-tonetom-partljicem